v času COVID-19
prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka, OIL, [email protected]
Kazalniki vpliva COVID-19 na obravnavo bolnikov z rakom v Sloveniji
Rak je danes prvi zdravstveni problem naše družbe. Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.000 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 110.000 oseb z diagnozo raka.
Podatki o novih primerih raka, incidenci, preživetju in prevalenci, ki jih zbiramo v Registru raka so osnova za ocenjevanje bremena rakavih bolezni v državi. Pomembni so za načrtovanje in ocenjevanje državnega programa obvladovanja raka na področju primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, za načrtovanje zmogljivosti in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje rakavih bolezni.
Populacijski registri raka, združeni v Mednarodno zvezo registrov raka, smo se v času pandemije COVID-19 povezali s ciljem priprave kazalnikov vpliva COVID-19 na onkološko zdravstveno varstvo. Sprotno lahko stanje spremljajo le tisti registri, kjer imajo na nacionalni ravni vzpostavljene elektronske poti za pridobivanje in analizo podatkov. Ponosni smo, da z našim registrom spadamo Slovenci med redke evropske in svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med epidemijo ali takoj po njej.
Direktno lahko s podatki Registra raka med drugim spremljamo število novih bolnikov z rakom. Že v marcu 2020, še izraziteje pa v aprilu smo zaznali, da je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici padlo, kar velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. Aprilski padec je do 30 %.
Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da je bilo v aprilu izdanih manj napotnic za onkološko obravnavo – tako napotnic za prvi pregled, še večji upad je zaznan pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled. Praktično pa se je ustavilo napotovanje bolnikov na onkološko genetsko svetovanje in testiranje. Razloga za upad onkoloških obravnav trenutno še ne poznamo – ne vemo torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov ali pa gre za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov, saj so bile diagnostične preiskave v obdobju epidemije okrnjene.
Na Onkološkem inštitutu opažamo manjše število obravnavanih bolnikov. V veliki meri gre za bolnike, ki smo jim prestavili kontrolne, nenujne preglede po zaključenem zdravljenju ali pa smo preglede izvedli na daljavo.
Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi v času manj strogih ukrepov. Tovrstne raziskave in projekti, doma in mednarodno, so že vzpostavljeni in slovenski Register raka bo v njih aktivno sodeloval.
19. maj 2020