v času COVID-19
prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Ginekološka klinika UKC Ljubljana
Dojenje zmanjšuje ogroženost za raka dojk tudi med epidemijo COVID-19 in ne pozabimo – hormoni niso bonboni
Rak dojk je v Sloveniji najpogostejša maligna bolezen pri ženskah. Kljub napredkom v medicinski znanosti in stroki incidenca te bolezni narašča. Nekateri pomembnejši dejavniki za nastanek raka dojk so povezani s hormonskimi spremembami, nosečnostjo in dojenjem: zgodnja prva menstruacija, pozna prva nosečnost, nerodnost, pozna menopavza in debelost v pomenopavznem obdobju.
UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija in strokovna javnost priporočamo polno dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja, ob uvajanju dopolnilne hrane pa še do drugega leta. Slovenske porodnišnice nosijo naziv Novorojencu prijazna porodnišnica, kjer osebje spodbuja izključno dojenje. V letu 2016 je bilo ob odpustu iz porodnišnice v Sloveniji dojenih 96 % novorojenčkov, 72 % polno dojenih in 24 % delno. Po treh mesecih je bil delež polno dojenih še vedno 68 % in po 6 mesecih 53 %. V Evropski skupnosti je delež polno doječih mater tri mesece po porodu zelo različen, od 22 do 97 % in žal v zadnjih desetletjih upada.
Hkrati pa vemo, da dojenje vsaj 5 do 6 mesecev po porodu zmanjšuje ogroženost za raka dojk in zaščitno deluje tudi proti raku materničnega telesa in jajčnikov. Ogroženost se zmanjšuje glede na skupno dolžino dojenja in število dojenih otrok in je manjše za 4 % za vsakih 12 mesecev dojenja.
Epidemija COVID-19 je v znane prednosti dojenja zasejala strah in dvom. Vendar do sedaj še ni dokazanega prehoda virusa preko materinega mleka na otroka. Po trenutnih podatkih so koristi dojenja večje od tveganja prenosa, zato dojenje svetujejo tako UNICEF, mednarodna Akademija za dojenje AMB kot tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Seveda je pri materi s potrjeno boleznijo COVID-19 možen prenos na otroka zaradi bližnjega kontakta, zato mora upoštevati vse ustrezne zaščitne ukrepe tudi med dojenjem.
Dojenje je in ostaja najboljši način prehranjevanja za otroke in materi zmanjšuje ogroženost za nastanek raka dojk v kasnejših življenjskih obdobjih.
Menopavzo spremljajo velike telesne in duševne spremembe. Pomembno je seznanjanje s temi spremembami, z novim življenjskim obdobjem in spodbujanje zdravega načina življenja. Vseeno pa izrazite menopavzne težave lahko vodijo v poslabšanje kvalitete življenja in določena bolezenska stanja. Menopavzne težave uspešno premagujemo s hormonskim nadomestnim zdravljenjem, ki pa ima poleg pozitivnih tudi negativne učinke. Vnos hormonov v telo v pomenopavzi vpliva na ogroženost za nastanek raka dojk in nekaterih rakov rodil. Ogroženost je odvisna od sestave hormonske terapije, odmerka, kombinacije učinkovin, začetka jemanja med perimenopavzo ali kasneje v pomenopavznem obdobju in samega trajanja jemanja. Zato je pomembno, da se pri vsaki ženski z izrazitimi težavami individualno odločimo o ustrezni vrsti hormonskega nadomestnega zdravljenja in pretehtamo pozitivne in negativne posledice na njeno zdravje.
Hormoni niso bonboni!
21. maj 2020
