Listi tobaka, največkrat posušeni in narezani ali zviti, so najpogosteje uporabljani vir poživila, ki je za uživanje pripravljen in na voljo v vrsti oblik – največ za kajenje (industrijsko izdelane cigarete, cigare, cigarilosi, za lastno zvijanje cigaret, za pipe z vročim in hladnim dimom …), žvečenje, sesanje ali njuhanje. Ključna snov v tobaku je nikotin, ki pa ni nedolžno poživilo, saj povzroča hudo odvisnost in druge škodljive spremembe v delovanju živčevja. Številne druge snovi v tobaku so prav tako zdravju škodljive, npr. ogljikov monoksid in težke kovine, mnoge, npr. katran, tudi rakotvorne. Odvisnost od kajenja nastane zelo hitro, kmalu pa se pokažejo razne zdravstvene posledice: kadilcem se hitreje stara koža, pospešeno se guba, je tanjša in slabše prekrvljena, zobje se jim obarvajo rumeno, strastnim tudi nohti in koža na rokah. Noseče kadilke škodujejo zdravju še nerojenega otroka.
Med hujše posledice kajenja sodijo kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen in tudi rak. 8 od 10 pljučnih rakov je posledica kajenja cigaret. S kajenjem so povezani tudi rak grla, žrela, požiralnika, trebušne slinavke, ledvičnega meha in sečnega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, želodčni, jetrni in ledvični rak, rak materničnega vratu, rak požiralnika in nekatere levkemije. Zveza z rakom debelega črevesa in danke še ni dokončno potrjena, malo verjetno pa je, da je kajenje povezano z rakom prostate, materničnega telesa in dojk. Kajenje pomembno skrajša povprečno pričakovano življenjsko dobo, saj polovica kadilcev umre zaradi te svoje razvade, četrtina že v srednji življenjski dobi (med 35. in 69. letom starosti).
Najbolje je, da sploh ne začnete kaditi; če pa že kadite, to razvado čim prej opustite. Odvajanje je težko. Le nekaterim uspe samim, večina potrebuje pomoč. Če jo vi, lahko v zdravstvenih domovih in lekarnah izbirate med raznimi vrstami individualnega ali skupinskega svetovanja. Nasvete lahko dobite na telefonski številki 080 27 77.