v času COVID-19

dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, [email protected]; [email protected]

Tudi v času epidemije COVID-19 in po njej naj priporočila proti raku ne obvisijo v zraku

V času epidemije COVID-19 in po njej se vsak zase in skupaj kot družba soočamo z negotovostjo na skoraj vseh področjih svojega življenja. Zato je toliko bolj pomembno, da ne dopustimo, da se negotovost prikrade na področja, ki jih znamo in zmoremo obvladovati. Sem sodi zagotovo tudi preventiva raka. Vsaka dolgotrajna sprememba življenjskega sloga, ki vodi v opuščanje zdravih navad in zdravih izbir, vsako opuščanje udeležbe na presejalnih programih ZORA, DORA in Svit ali cepljenja proti okužbam, ki povzročajo raka, ter vsako odlašanje z obiskom zdravnika ob sumu na raka, ima lahko resne in dolgotrajne posledice za zdravje. Poveča se tveganje, da bo posameznik zbolel z rakom, ki bi ga lahko preprečili, in poveča se tveganje, da bo rak odkrit v višjem stadiju, ko je zdravljenje bolj intenzivno, prognoza in kakovost življenja pa slabša. Na vse dejavnike, ki pripomorejo k našemu zdravju ali ga ogrožajo, kot posamezniki zagotovo nimamo vpliva, kar pa ne pomeni, da smo nemočni. Pomemben del skrbi za zdravje je tudi v naših rokah.

Zato vas kot zdravnica in kot predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku pozivam in spodbujam, da tudi v času epidemije COVID-19 in po njej upoštevate priporočila Evropskega kodeksa proti raku in ne zanemarite skrbi za svoje zdravje na področjih, ki niso povezana z okužbo z novim koronavirusom. Mednarodna agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjuje, da lahko z upoštevanjem 12 enostavnih priporočil Evropskega kodeksa proti raku preprečimo okrog 40 % vseh smrti zaradi raka.

Spletno stran »Obvladovanje raka v času epidemije COVID-19 in po njej« smo pripravili v sodelovanju Onkološkega inštituta Ljubljana, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje, Državnega programa obvladovanja raka in Zveze slovenskih društev za boj proti raku z namenom, da spodbudimo Slovenke in Slovence k celostni skrbi za svoje zdravje tudi v času epidemije COVID-19 in po njej, ter s tem pripomoremo k temu, da se zaradi epidemije ne bo povečalo breme raka v Sloveniji.

19. maj 2020

v času COVID-19

dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje, [email protected]

Rak je pomemben javnozdravstveni problem, na katerega tudi v času epidemije COVID-19 in po njej ne smemo pozabiti

Breme raka je v Sloveniji veliko. Iz leta v leto se povečuje: ker smo starejši, ker napredujemo pri odkrivanju in zdravljenju, ker smo tudi bolje osveščeni. Žal kljub izjemnemu napredku na področju preventive, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja, v Sloveniji za rakom letno zboli približno 15.000 ljudi; umre jih 6.000.  Od leta 2009 je rak v Sloveniji vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Čeprav je več kot 60 % vseh zbolelih starejših od 65 let in rak velja za bolezen starejših, je rak v Sloveniji tudi vodilni vzrok prezgodnje smrti, saj povzroča okrog 44 % vseh smrti pred 65. letom starosti.

K sreči lahko nekatere rake preprečimo ali odkrijemo dovolj zgodaj. Zato je nujno, da kot družba in posamezniki naredimo vse, kar je v naši moči, da ljudje ne bodo zbolevali in umirali zaradi rakov, ki bi jih lahko preprečili ali odkrili zgodaj. Mednarodna agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjuje, da lahko z upoštevanjem 12 enostavnih priporočil Evropskega kodeksa proti raku preprečimo okrog 40 % vseh smrti zaradi raka. Ta priporočila upoštevajmo tudi sedaj, v času epidemije COVID-19. Naj nas občutek, da je le-ta edina pomembna bolezen, ne uspava. 

Še naprej skrbimo za zdrav življenjski slog z gibanjem, zdravo in uravnoteženo prehrano. Poskrbimo za primerno telesno težo in zaščito proti sončnimi žarki. Ne prepustimo se škodljivim razvadam kot sta kajenje in uživanje alkohola, saj povzročata bolezni, ki bi jih lahko povsem preprečili. Tobak je celo vodilni vzrok preprečljivih bolezni in smrti. V Sloveniji prav kajenje povzroča  skoraj 15 % vseh novo ugotovljenih rakov. Ne pozabimo nase – če prejmemo vabilo na presejalne preglede v okviru državnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih ali rakavih sprememb ZORA, DORA in Svit, se nanj odzovimo. Včasih povabilo spregledamo, pozabimo, mislimo, da imamo toliko drugega, pomembnejšega dela – a kasneje je lahko prepozno. Zato postavimo sebe na prvo mesto in si vzemimo  čas zase in svoje telo. Ne pozabimo tudi na svoje otroke. Lahko jih zaščitimo pred nekaterimi raki s cepljenjem. Zaščitimo jih lahko s cepljenjem proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s človeškimi papilomavirusi (HPV) in hepatitisom B. Če pa posumimo na zgodnje znake raka, se ne prestrašimo. Ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku. Za kakovostno življenje ni nikoli prepozno! 

V Sloveniji v zadnjih letih vsak dan raka na novo odkrijemo pri povprečno 41 Slovencih in Slovenkah. Diagnostika in zdravljenje raka sta v Sloveniji potekala in bosta še naprej potekala varno in neprekinjeno tudi v času epidemije COVID-19 in po njej, saj je prav zgodnje odkritje in zdravljenje raka tisti dejavnik, ki ključno doprinese k večjemu preživetju bolnikov. Opolnomočimo sebe in druge – da bomo lahko čim bolj kakovostno živeli čim dlje. 

20. maj 2020

v času COVID-19

Milan Krek, dr. med., spec. javnega zdravja, direktor NIJZ, [email protected]

Epidemija COVID-19 vpliva na naše vsakdanje življenje in bo imela najverjetneje tudi posledice za splošno zdravje prebivalstva. Da bi bile dolgoročne posledice manjše, je izjemno pomembna skrb za preventivo ter aktivno vključevanje v presejalne programe, ki so varni in učinkoviti.

Ob tem, ko se intenzivno pripravljamo na verjetne nove valove širjenja okužbe z novim koronavirusom med prebivalstvom in iščemo učinkovite ukrepe za zaščito ranljivih skupin, moramo hkrati omogočiti delovanje že obstoječih programov za obvladovanje rakavih bolezni in na podlagi novih dognanj vztrajno razvijati nove programe. Rastoče breme rakavih bolezni je stalnica, ki spremlja naša uspešna prizadevanja za dolgoživo družbo in zahteva tudi vse več resursov javnega zdravja.

Na NIJZ smo v zadnjih letih razvijali skupnostni pristop skrbi za zdravje, ki zelo dobro služi tudi takrat, ko je naš skupni cilj zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek rakavih bolezni, organizirano odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb ter boljše organiziranje in potrebam prebivalcev prilagojene izvajanje zdravstvenih in socialnih storitev.

Osnovni korak, ki sledi odločitvi o takšnem pristopu k zdravju, je ustanovitev lokalne skupine za krepitev zdravja, ki je hrbtenica dejavnosti in spodbuja nadaljnje korake. Vanjo se povežejo vsi vključeni v razvoj skupnosti, tako lokalna samouprava, združenja civilne družbe, lokalno gospodarstvo kot predstavniki družbenih institucij na lokalni ravni; zdravstveni domovi, šole, socialni zavodi, izpostave zavoda za zaposlovanje, centri za socialno delo in drugi, ki želijo izboljšati zdravje prebivalcev skupnosti.

Skupnostni pristop je idealno orodje za razvoj v skupnost, ki sprejema le take odločitve, ki imajo pozitiven vpliv na zdravje prebivalcev (ali mu vsaj ne škodijo), preseganje sektorskih meja pri obravnavi problemov, enakopravno sodelovanje med strokovnjaki in prebivalci, vzpostavljanje etike skrbi kot temelja vrednostnega sistema. Skupnostni pristop je podlaga za odpravljanje neenakosti v zdravju in zagotavljanje dobre kakovosti življenja. Vse to v obvladovanju raka nujno potrebujemo.

Prav tako potrebujemo številčne podatke o tem, kaj se v naših lokalnih skupnostih dogaja z zdravjem prebivalcev. Na to potrebo odgovarja NIJZ z objavo kazalnikov, med katerimi so dobro zastopani podatki o bremenu raka in dejavnikov tveganja za nastanek raka. Že peto leto zapored pregled kazalnikov Zdravje v občini objavljamo na nivoju 212 slovenskih občin. Tudi to je primerna spodbuda in motivacija, da lokalne skupnosti in deležniki v njih, še več svojih ustvarjalnih idej, energije in sistemske skrbi namenijo aktivnostim za zmanjševanje bremena rakavih bolezni in lajšanja življenja z rakom.

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo okviru skupnega ukrepa Inovativno partnerstvo za boj proti raku (iPAAC) 29. maja 2020 organiziral virtualno srečanje deležnikov in organizacij, ki delujejo na področju obvladovanja raka. Spregovorili bomo tudi o izzivih obravnave raka v času COVID-19 ter Evropskem kodeksu proti raku.

Viri:

Pahor et al ZDRAVA SKUPNOST Priročnik za razvoj skupnostnega pristopa k zdravju. NIJZ. Ljubljana 2018

Zdravje v občini

21. maj 2020

v času COVID-19

prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., spec. internistične onkologije, koordinator Državnega programa obvladovanja raka, [email protected]

Organizirani presejalni programi za rak materničnega vratu (ZORA), rak debelega črevesa in danke (Svit) in rak dojke (DORA) ponovno polno delujejo. Upoštevajo vsa navodila za preprečevanje širjenja COVID-19, tako da potekajo varno.

Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki prebivalcem omogoča udeležbo na vseh treh priporočenih presejalnih programih proti raku. V programih ZORA in Svit odkrivamo in učinkovito zdravimo predrakave spremembe, zaradi tega se je po uvedbi programov pomembno zmanjšala incidenca raka materničnega vratu ter raka debelega črevesa in danke. V zadnjih letih se Slovenija umešča med evropske države z najmanjšo incidenco raka materničnega vratu in zasleduje cilj Svetovne zdravstvene organizacije po eliminaciji raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema. V programu Svit letno odkrijemo okrog 400 rakov debelega črevesa in danke manj kot pred vzpostavitvijo programa, kar je odličen uspeh v svetovnem merilu. V programu DORA, kot tudi v drugih dveh programih, v večji meri kot pred vzpostavitvijo presejalnih programov odkrivamo in zdravimo omejene stadije raka, kar pomembno vpliva na umrljivost in 5-letno preživetje. Posebna analiza podatkov Registra raka Republike Slovenije in registrov presejalnih programov je pokazala, da je bila umrljivost med bolniki z rakom, ki so se odzvali na vabilo na presejalni pregled, kar 4-5krat manjša kot pri bolnikih z rakom, ki se na vabilo niso odzvali.   

Z udeležbo v organiziranih presejalnih pogramih naredimo največ za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa pripomoremo k vzdržnosti in izboljšanju našega zdravstvenega sistema. Kako pomembno je to za ljudi, je postalo jasno ob izkušnji s COVID-19!  

19. maj 2020

v času COVID-19

izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica, OIL, [email protected]

Obravnava bolnikov z rakom na Onkološkem inštitutu Ljubljana tudi v času epidemije COVID-19 ni zastala

V času epidemije COVID-19 nikakor ne sme zastati obravnava bolnikov z rakom, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Na tem mestu bi pohvalila slovenski zdravstveni sistem, ki je omogočil, da onkologija, poleg porodništva, deluje tudi v teh kriznih časih. Le-to namreč ni bilo omogočeno v vseh evropskih onkoloških centrih v času epidemije.

V sodelovanju z našim Registrom raka sledimo, kaj se dogaja z onkološkimi bolniki. Že v marcu in aprilu opažamo upad napotitev onkoloških bolnikov na preglede ter upad novih potrjenih primerov raka. Možni razlog je, da že sami bolniki ne poiščejo zdravniške pomoči, ker se bojijo okužbe, ali pa ne želijo še dodatno obremeniti zdravstvenega sistema. Drugi možni vzrok je slabša dostopnost do družinskih zdravnikov ali pa slabše delujoča oz. nedelujoča diagnostična obravnava na primarnem nivoju. Onkološko zdravljenje namreč poteka v nezmanjšanem obsegu.

Na Onkološkem inštitutu smo sprejeli številne ukrepe za zaščito bolnikov in zaposlenih, s katerimi smo uspeli zagotoviti nemoteno nadaljevanje specifičnega onkološkega zdravljenja ves čas epidemije. V tem času se je pokazala potreba po uvedbi telemedicine, ki bi jo lahko uporabljali za dobršen del bolnikov na hormonskem zdravljenju ali pri sledenju bolnikov po zdravljenju. Poleg tega menimo, da je smiselna obravnava paliativnih bolnikov na domu v okviru mobilnih paliativnih enot, ko je to mogoče glede na stanje bolnika in druge okoliščine. Opažamo namreč, da je njihova oskrba v tem času okrnjena.

V času epidemije so bili v državi začasno zaustavljeni presejalni programi za raka, vendar smo si na OI prizadevali, da bi se ob upoštevanju varnostnih ukrepov začeli čim prej ponovno izvajati, saj z njimi lahko preprečujemo nastanek raka oz. rake odkrivamo v zgodnjih fazah.

Pomembno je, da se zdravstveni sistem prilagodi epidemiji, vendar je njegovo delovanje ključnega pomena, kar še posebej velja za onkologijo, saj bomo v nasprotnem primeru imeli več zbolevanja in umiranja zaradi raka.

19. maj 2020

v času COVID-19

prof. dr. Maja Čemažar, univ. dipl. biol., pomočnica strokovne direktorice za raziskovanje in izobraževanje, OIL, [email protected]

Za zagotavljanje najboljše možne oskrbe bolnikov z rakom je nujno izvajati lastne raziskave in zaposlenim omogočati stalno izpopolnjevanje znanja, zato smo na Onkološkem inštitutu Ljubljana tudi v času epidemije COVID-19 izvajali izobraževanja in raziskave

Raziskovanje in izobraževanje sta dva ključna stebra Onkološkega inštituta Ljubljana, saj se na inštitutu zavedamo, da lahko bolnike z rakom kakovostno oskrbujejo le visoko izobraženi strokovnjaki, ki svoje znanje pridobivajo s stalnim izpopolnjevanjem in tudi z lastnimi raziskavami.

Zato smo na Onkološkem inštitutu tudi v času epidemije COVID-19 skrbeli, da so naši strokovnjaki nadaljevali z raziskovalnim delom. To delo vključuje tudi klinične študije, kar pomeni, da so bili naši bolniki tudi med epidemijo vključeni v potekajoče klinične študije. Na inštitutu trenutno poteka preko 90 raziskav na področjih predklinike, preventive, diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliative, te raziskave tudi v času epidemije niso zastale. Obseg raziskovalnega dela smo med epidemijo celo povečali, saj smo se na področju kirurgije in radioterapije vključili v nove, aktualne mednarodne raziskave na področju raka v povezavi z epidemijo COVID-19.

Ves čas trajanja epidemije smo zagotavljali tudi izobraževanja zaposlenih, študentov, strokovne in ostalih javnosti. Vzpostavili smo redna tedenska predavanja za zaposlene, ki so preko videokonferenc dostopna tudi širši strokovni javnosti. Prav tako so naši zaposleni preko videokonferenc nadaljevali s poučevanjem na različnih fakultetah ter s predstavitvijo svojih raziskovalnih dosežkov slovenski in mednarodni strokovni javnosti. Za širšo javnost smo na naših spletnih straneh objavili gradiva s strokovnih srečanj, ki so bila izvedena v zadnjih 5 letih.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana verjamemo, da je potrebno za zagotavljanje visoke strokovne celostne oskrbe bolnikov z rakom imeti lastne raziskave in visoko izobražen kader, za kar bomo skrbeli tudi v bodoče. Ob tem se bomo še naprej trudili premagovati raznolike izzive, s katerimi se soočamo že od začetka delovanja inštituta pred 80. leti. Epidemija COVID-19 ostaja poseben izziv, ki pa ga zaenkrat na področju izobraževanja strokovnjakov in raziskovanja v onkologiji uspešno obvladujemo.

17. maj 2020

v času COVID-19

asist. Miha Oražem, dr. med., magister bioetike, OIL, [email protected]

Temeljna načela medicinske etike veljajo enako tudi v času epidemije COVID-19

Vsaka večja kriza ima zmožnost postaviti na preizkus do tedaj uveljavljen sistem vrednot, ki nam v mirnih časih služi kot smerokaz pri sprejemanju odločitev. V medicini si navadno pomagamo s štirimi temeljnimi načeli medicinske etike, ki nam poleg tistega antičnega “ne škodovati”, narekujejo še spoštovanje avtonomije posameznika, ravnanje v bolnikovo korist in upoštevanje načela pravičnosti (1, 2). Kljub temu da tako imenovani principlistični pristop ne ponuja vedno konkretnih odgovorov, predstavlja dobro vodilo ali izhodišče za premislek, kako v primeru etično zahtevnega problema ravnati ob konkretnem bolniku v dani situaciji. Vendar najbolje res le takrat, ko je na voljo dovolj časa in dobrin. Zdravniki, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci namreč nismo vajeni, predvsem pa si ne želimo biti postavljeni v vlogo odločevalcev, ko zaradi preseženih zmožnosti zdravstvenega sistema ob pravilnih indikacijah posameznemu bolniku ni mogoče zagotoviti ustrezne oskrbe. Pandemija COVID-19 je marsikje po svetu prinesla prav slednje. V Sloveniji smo vsaj za zdaj lahko hvaležni, da epidemijo obvladujemo in da je tudi v času najstrožjih omejitev zdravljenje bolnikov z rakom potekalo dalje.

Zavedati pa se moramo, da je bilo ob začasnem zastoju presejalnih programov in rednih diagnostičnih preiskav število novoodkritih primerov raka v zadnjem obdobju manjše, kakor običajno. Nekateri centri iz ZDA poročajo celo, da enako velja za primere otroških levkemij, kjer je hitro zdravljenje še posebej pomembno (3). Ti podatki nam nalagajo času specifične dolžnosti. Na strani zdravstvenega sistema so to (4):

• Dolžnost načrtovanja: težavnost odločanja v stresnih situacijah je možno omiliti, če pravočasno predvidimo, kje bo v primeru kriznih razmer najpogosteje prihajalo do konflikta vrednot in pripravimo ustrezne protokole ravnanja.
• Dolžnost zaščite osebja: zagotovitev zadostnih količin osebne varovalne opreme in začasna prerazporeditev bolj ogroženih posameznikov na manj izpostavljena delovišča.
• Transparentnost sprejemanja odločitev: če krizne razmere terjajo sprejemanje etično kompleksnih odločitev, kjer javnozdravstveni vidiki prevladajo nad dobrobitjo posameznika, morajo biti tovrstne odločitve nujno sprejete pregledno.

Vse našteto ni niti malo v nasprotju z zgoraj omenjenimi temeljnimi načeli (bio)medicinske etike, ki tudi v normalnih razmerah zahtevajo tehtanje med dolžnostmi do posameznega bolnika in dolžnostmi do družbe. Drži pa, da je to razmerje v kriznih časih zaostreno. Dolžnost in pravica bolnikov je zato, da se odzovete povabilu k udeležbi v presejalnih programih, kadar so na voljo. Na ta način zgodaj skrbite za svoje zdravje in posredno prispevate k nemotenemu delovanju zdravstvenega sistema tudi v časih, ko dostop do preiskav in zdravljenja ni gotov.

Čeprav smo na Onkološkem inštitutu s trenutnim potekom epidemije in zdravljenja naših bolnikov lahko zadovoljni, se zavedamo, da nevarnost novega koronavirusa še ni minila. Še naprej preučujemo možnosti, kako zagotoviti pravočasen dostop do oskrbe vsem onkološkim bolnikom. Tudi strokovnjaki s področja medicinske etike in etike raziskovanja zato pozorno spremljamo uvedbo telemedicine v klinično prakso, ki mora biti varna in na način, da bi čim manj trpel odnos zdravnik-bolnik, ki je temelj dobre medicine. V sklopu raziskav pa prednostno obravnavamo predloge, ki naslavljajo COVID-19, saj se moramo čimprej naučiti kar najbolje živeti z novo realnostjo. Ob vsem tem pa temeljna etična načela ostajajo enaka in aktualna, v službi promocije človekovega dostojanstva.

Literatura

1. Beauchamp TL, Childres JF. The principles of biomedical ethics. 7th ed. New York: Oxford University Press; 2012.

2. Grosek Š, Grošelj U, Oražem M, et al. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini: skupna izjava Slovenskega združenja za intenzivno medicino in Komisije RS za medicinsko etiko. Ljubljana: Univerzitetni klinični center; 2015.

3. Ding YY, Ramakrishna S, Long AH, et al. Delayed cancer diagnoses and high mortality in children during the COVID-19 pandemic. Pediatric Blood & Cancer. 2020; v tisku.

4. Berlinger N, Wynia M, Powell T, et al. Ethical Framework for Health Care Institutions and Guidelines for Institutional Ethics Services responding to the novel coronavirus pandemic. Hastings Center; 2020.

31. maj 2020

v času COVID-19

prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka, OIL, [email protected]

Kazalniki vpliva COVID-19 na obravnavo bolnikov z rakom v Sloveniji

Rak je danes prvi zdravstveni problem naše družbe. Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.000 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 110.000 oseb z diagnozo raka. 

Podatki o novih primerih raka, incidenci, preživetju in prevalenci, ki jih zbiramo v Registru raka so osnova za ocenjevanje bremena rakavih bolezni v državi. Pomembni so za načrtovanje in ocenjevanje državnega programa obvladovanja raka na področju primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, za načrtovanje zmogljivosti in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje rakavih bolezni.

Populacijski registri raka, združeni v Mednarodno zvezo registrov raka, smo se v času pandemije COVID-19 povezali s ciljem priprave kazalnikov vpliva COVID-19 na onkološko zdravstveno varstvo. Sprotno lahko stanje spremljajo le tisti registri, kjer imajo na nacionalni ravni vzpostavljene elektronske poti za pridobivanje in analizo podatkov. Ponosni smo, da z našim registrom spadamo Slovenci med redke evropske in svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med epidemijo ali takoj po njej. 

Direktno lahko s podatki Registra raka med drugim spremljamo število novih bolnikov z rakom. Že v marcu 2020, še izraziteje pa v aprilu smo zaznali, da je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici padlo, kar velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. Aprilski padec je do 30 %.

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da je bilo v aprilu izdanih manj napotnic za onkološko obravnavo – tako napotnic za prvi pregled, še večji upad je zaznan pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled. Praktično pa se je ustavilo napotovanje bolnikov na onkološko genetsko svetovanje in testiranje. Razloga za upad onkoloških obravnav  trenutno še ne poznamo – ne vemo torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov ali pa gre za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov, saj so bile diagnostične preiskave v obdobju epidemije okrnjene.

Na Onkološkem inštitutu opažamo manjše število obravnavanih bolnikov. V veliki meri gre za bolnike, ki smo jim prestavili kontrolne, nenujne preglede po zaključenem zdravljenju ali pa smo preglede izvedli na daljavo.

Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi v času manj strogih ukrepov. Tovrstne raziskave in projekti, doma in mednarodno, so že vzpostavljeni in slovenski Register raka bo v njih aktivno sodeloval.

19. maj 2020

v času COVID-19

Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja strokovne skupine za tobak, NIJZ, [email protected]

Opustite kajenje in si izboljšajte zdravje

Noben potrošniški izdelek ne ubije toliko ljudi in povzroči toliko nepotrebnih, preprečljivih bolezni in prezgodnjih smrti, kot tobak. V Sloveniji letno umre 3.000 prebivalcev zaradi bolezni pripisljivih tobaku, to je več kot zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj.

V Sloveniji kadi vsak četrti odrasli prebivalec. Delež kadilcev je višji med moškimi kot ženskami. Večina tistih, ki so kadarkoli v življenju kadili, je prvič kadila že pred polnoletnostjo, skoraj vsi pa pri 25. letih ali manj. Med odraslimi se v zadnjih letih delež kadilcev ne spreminja, upada pa število pokajenih cigaret, med mladostniki in mladimi odraslimi pa se razširjenost kajenja zmanjšuje že dlje časa.

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen idr. Kadilci so bolj dovzetni za določene nalezljive bolezni kot so tuberkuloza in okužbe spodnjih dihal. 

Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, to so pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija. Potrjena je tudi povezava med pasivnim kajenjem in pljučnim rakom. Skupno lahko kajenju pripišemo več kot tretjino navedenih vrst raka oziroma več kot 80 % raka pljuč in raka grla, med 20 in 50 % rakov spodnjih sečil, žrela, požiralnika, ustne votline, jeter in želodca, ter 20 % ali manj ostalih vrst raka. V Sloveniji povprečno letno zboli za rakom okoli 14.300 prebivalcev, od teh zaradi kajenja preko 2000. Med njimi je največje število bolnikov s pljučnim rakom. Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti med raki; vsako leto zaradi pljučnega raka v Sloveniji umre skoraj 1.200 prebivalcev. 

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju. Največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve pa se s časom večajo. Svetujemo čim prejšnjo opustitev kajenja in uporabe drugih tobačnih in povezanih izdelkov. Le tako lahko pridobite največ koristi za svoje zdravje.

Opustitev kajenja ima še večji pomen v času COVID–19 

Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo zvišano tveganje za komplikacije COVID-19. Več o tem si lahko preberete v publikaciji Razmislite o opustitivi rabe tobačnih in povezanih izdelkov v času epidemije COVID-19.

Kje lahko dobite pomoč pri opuščanju kajenja?

Na voljo je brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77, ki deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu https://med.over.net/

Do nadaljnjega ne potekajo brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma Centrih za krepitev zdravja. Ta vrsta pomoči bo ponovno vzpostavljena takoj, ko bo to možno. Do takrat si lahko pomagate z navodili, ki so dostopna na internetni strani Skupaj za zdravje.

V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik.

Več informacij je na voljo tudi v gradivih:

Kajenje škoduje vašemu zdravju

Izzivi opuščanja kajenja

Ne bom več kadil, ne bom več kadila

20. maj 2020

v času COVID-19

Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, NIJZ, [email protected]

Pomembno tveganje za pridobivanje telesne mase so tudi krizne situacije, kot epidemija COVID-19

Raziskave kažejo, da je debelost ena izmed dejavnikov tveganja za nastanek različnih vrst raka. Različne mednarodne in nacionalne organizacije med svoja preventivna priporočila vključujejo skrb za zdravo telesno maso ter preprečevanje pridobivanja dodatne telesne mase. V Sloveniji imamo približno 17 % odraslih z debelostjo, kar 40 % pa ima prekomerno telesno maso. Več debelosti je pri moških, pri tistih z nižjo izobrazbo in med starejšimi. Pomembno vlogo pri vzdrževanju zdrave telesne mase ima zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano in redno telesno dejavnost. Pomembno tveganje za pridobivanje telesne mase so tudi krizne situacije, kot je npr. COVID-19. Pri osebah, ki se že debeli je zelo pomembno, da se vključujejo v programe za obravnavo debelosti, ki vključujejo strokovno usposobljen zdravstveni tim in upoštevajo sodobne smernice. Žal se na trgu in v medijih še vedno pojavlja preveč strokovno vprašljivih modnih diet in programov obravnave debelosti, ki so lahko za dolgoročno škodljivi za zdravje.

Telesna masa – dejavnik tveganja za nastanek raka

Rak na globalni ravni, za boleznimi srca in ožilja, predstavlja drugi najpomembnejši vzrok umrljivosti. Poleg genetske predispozicije, ionizirajočega sevanja, kajenja, nezdrave prehrane, uživanja alkohola, sedečega življenjskega sloga in ostalih vplivov iz okolja, obstajajo dokazi, da je debelost tudi pomemben biološki dejavnik tveganja za nastanek različnih vrst raka. Po navedbah mednarodne organizacije WCR/AICR, naj bi debelost vplivala na nastanek dvanajstih vrst raka. V literaturi obstajajo prepričljivi dokazi, da debelost vpliva na nastanek adenokarcinoma požiralnika, raka jeter, debelega črevesa in danke, raka dojke (postmenopavzalno) in ledvic ter raka endometrija v odrasli dobi. V povezavi z debelostjo obstajajo prav tako verjetni dokazi za nastanek raka v ustih, žrelu, na želodcu, žolčniku, jajčnikih in prostati (1,2). 

Eno izmed pomembnejših priporočil WCR/AIRC, SZO, Evropskega kodeksa proti raku, Evropske lige proti raku ter nacionalnih združenj bolnikov je zato še posebej usmerjeno v vzdrževanje zdrave telesne mase ter preprečevanje pridobivanja dodatne telesne mase v odraslem obdobju (1,3,4). Preprečevanje in obvladovanje debelosti tako predstavlja pomemben preventivni ukrep pred nastankom raka in ostalih kroničnih bolezni (sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, hipertenzija, dislipidemije, metabolni sindrom itd.) (5), ki ga je potrebno obravnavati tako na ravni družbe (javno-zdravstvene politike), kot na ravni posameznika. Prekomerna telesna masa in debelost, kot kronične bolezni, ki jih povezujemo z debelostjo je namreč mogoče v veliki meri preprečiti. Pri tem so ključnega pomena podporna okolja, ki človeku omogočajo zdrave prehranske izbire (vsaj 60 minut na dan zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti za otroke in mladostnike ter vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti oz. ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti na teden za odrasle)  (4).

Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da prav v vseh družbenih skupinah na prehranske odločitve bolj vplivajo možnosti v okolju kot posameznikove odločitve, najbolj pomembno prav pri tistih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Zato zagovarjamo implementacijo sistemskih ukrepov različnih sektorjev, opisanih v Resoluciji o Nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti 2015-2025, ki ljudem omogočajo življenje v okoljih, v katerih lahko uresničujejo zdrave prehranske in gibalne navade (6). 

Čeprav je trend otrok in mladostnikov z debelostjo v Sloveniji, po podatkih Fakultete za šport, od leta 2010 v postopnem upadanju (7) (Slika 1), je delež odraslih z debelostjo še vedno nezanemarljiv. Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog imamo v Sloveniji približno 17 % odraslih (25-64 let), ki se soočajo s problemom debelosti (ITM 30 in več) (Slika 2), skoraj 40 % pa je prekomerno hranjenih (ITM med 25,0 in 25,9). Večja pojavnost debelosti je še posebej zaznana pri moških, pri ljudeh z nižjo izobrazbo in med starejšimi (8,9).

Slika 1: Trendi sprememb telesne mase v obdobju 1991-2019. Vir: Starc G., Strel J., Kovač M., Leskošek B., Sorić M., Jurak G. Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2018/19, Fakulteta za šport, 2019

Slika 2: Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so glede na indeks telesne mase debeli, po spolu, 2001, 2004, 2008, 2012 in 2016

Telesna masa in epidemija COVID-19

V tem obdobju smo se imeli priložnost soočiti tudi krizno situacijo zaradi epidemije COVID-19. Številne ugledne mednarodne organizacije so pričele že zelo zgodaj opozarjati na posledice neenakosti v zdravju, ki jih prinaša epidemija. 

Skrb za zdravo telesno maso je pomembna javnozdravstvena tematika, ki je relevantna tudi kriznih časih. V času izrednih razmer smo ljudje tudi sicer bolj izpostavljeni pretirani zaskrbljenosti in občutkom tesnobe, kar vpliva na čustveno razpoloženje, v katerem hrana lahko predstavlja tolažbo. Na NIJZ smo poleg higienskih ukrepov začeli intenzivno opozarjati tudi na pomen skrbi za zdrav življenjski slog, vključno vzdrževanja zdrave telesne mase. Omejen dostop do trgovin, sistemov javne prehrane, oskrbe z nekaterimi raznolikimi in svežimi živili, pomanjkanje veščin priprave hrane in podobni dejavniki s katerimi se soočamo, lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje zdrave in raznolike prehrane ter povečanje možnosti za poseganja po manj ustreznih živilih. Tako nezdrav način prehranjevanja, kot neredna telesna dejavnost, vplivata na sestavo telesa (izguba funkcionalne mišične mase in kopičenje maščob), dolgoročno pa na slabše zdravstvene izide (10).

Še posebej ranljivo skupino v obdobju COVID-19 predstavljajo starejši, zato so bila v ta namen pripravljena ciljana priporočila, ki so naslovila pomen skrbi za zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, redno telesno dejavnost in ohranjanje zdrave telesne mase ipd. V priporočilih smo želeli še posebej poudariti, da to obdobje ni namenjeno prakticiranju različnih strokovno vprašljivih diet, stradanju in podobnim rigoroznim prehranskih ukrepom, ki bi lahko vplivali na imunski sistem oziroma so pri tej starostni skupini ljudi že sicer odsvetovani (11). 

Priročnik o prehranskih nasvetih v času epidemije COVID-19  

Več o priporočilih za starejše v času epidemije  COVID-19 

Praktične usmeritve, ki vključujejo prehranske napotke za osebe, ki se soočajo s povečano maščobno maso so pripravili tudi v Slovenskem združenju za klinično prehrano.

Obravnava debelosti na primarni zdravstveni ravni

Debelost ni le dejavnik na katerega je možno vplivati preko ukrepov javnozdravstvenih politik in primarne preventive, temveč ga je potrebno strokovno obravnavati tudi sistemu zdravstvenega varstva. Ko govorimo o debelosti imamo v mislih kompleksno kronično, presnovno bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu (12). Ob debelosti so pogosto prisotne tudi kronične bolezni in večja možnost nastanka podhranjenosti (v hranilnem smislu), zato je k zdravljenju treba pristopiti individualizirano, odgovorno, predvsem pa z multidisciplinarnimi pristopi, kjer je udeležen širši zdravstveni tim: zdravnik, prehranski strokovnjak, strokovnjak za telesno dejavnost, psiholog in diplomirana medicinska sestra (13). Podoben program, ki omogoča strokovno obravnavo debelosti se v Sloveniji sistemsko izvaja v okviru Preventivnega programa Skupaj za zdravje v Centrih za krepitev zdravja oziroma Zdravstveno vzgojnih centrih v vseh zdravstvenih domovih. 

Več o programu Skupaj za zdravje 

Z dokazi podprta znanost kaže, da ni možno vseh posameznikov z debelostjo, obravnavati na enak način. Cilj osebe, ki namerava znižati svojo telesno maso ter strokovnega tima, ki mu pri tem pomagajo, mora biti zato usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, v zniževanje maščobne mase ob sočasni ohranitvi in krepitvi mišične mase (13). 

Ob zaključku želimo opozoriti, da se na trgu in v medijih še vedno krepi ponudba najrazličnejših programov in t.i. modnih diet, ki obljubljajo hitre, vendar kratkoročne, neuspešne in zdravstveno vprašljive učinke. Posledice, tovrstnih programov s seboj prinašajo tudi množico zmedenih ljudi. Znano je, da hitre metode hujšanja vodijo v jo-jo učinek, slednji pa predstavlja dejavnik tveganja in je samostojni napovedovalec izgube funkcionalne mase in moči (sarkopenična debelost) (14).

Uporabljeni viri:

1.     Cancer Prevention Recommendations [Internet]. Cancer Prevention Recommendations. [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.wcrf.org/dietandcancer/cancer-prevention-recommendations

2.     Diet, Nutrition, Physical Activity and Cancer: a Global Perspective. Continuous Update Project Expert Report 2018. [Internet]. 2018. Available from: dietandcancerreport.org

3.     ECL Association of European Cancer Leagues. Europe’s beating cancer plan. Towards providing better cancer control, improved cancer care and tackling inequalities throughout the EU [Internet]. [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.europeancancerleagues.org/wp-content/uploads/ECL-Vision-EU-Beating-Cancer-Plan_Final.pdf

4.     World Health Organization. Obesity [Internet]. [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.who.int/topics/obesity/en/

5.     Avgerinos KI, Spyrou N, Mantzoros CS, Dalamaga M. Obesity and cancer risk: Emerging biological mechanisms and perspectives. Metabolism. 2019 Mar;92:121–35.

6.     Gabrijelčič Blenkuš M, Robnik M. Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji II [Internet]. Nacionalni inštitut za javno zdravje; [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/debelost_pri_o-m_daljsa_spletna_julij2016_final.pdf

7.     Starc G, Strel J, Kovač M, Leskošek B, Sorić M, Jurak G. Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2018/19 [Internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja.; 2019 [cited 2020 May 19]. Available from: http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/Porocilo_2018-19_web.pdf

8.     Vinko M. Izbrane bolezni in zdravstvena stanja. In: Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vdenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 [Internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; p. 62–66. Available from: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kako_skrbimo_za_zdravje_splet_3007_koncna.pdf

9.     Čezmerna hranjenost in debelost [Internet]. Ljubljanja: Nacionalni inštitut za javno zdravje; [cited 2020 May 19]. (Determinante zdravja – Dejavniki tveganja). Report No.: Zdravstveni statistični letopis 2018. Available from: https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2018

10.  Prehranski nasveti namenjeni posameznikom in družinamv času nove virusne bolezni COVID-19 [Internet]. 2020 [cited 2020 May 20]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prirocnik_koncni.pdf

11.  Priporočila za starejše v času epidemije nove virusne bolezni COVID-19 [Internet]. 2020 [cited 2020 May 20]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_starejse_v_casu_epidemije_nove_virusne_bolezni_covid19.pdf

12.  Frayn N. Keith. Metabolic Regulation: a human perspective [Internet]. Third Edition. West Sussex. United Kingdom: Wiey-Blackwell; 2010. 388 p. Available from: http://soh.iums.ac.ir/uploads/4..pdf

13.  Subotka L. Klinična prehrana 1. 1st ed. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično prehrano, Ministrstvo za zdravje; 2018. 211 p.

14.  Rossi AP, Rubele S, Calugi S, Caliari C, Pedelini F, Soave F, et al. Weight Cycling as a Risk Factor for Low Muscle Mass and Strength in a Population of Males and Females with Obesity: Weight Cycling and Sarcopenia Risk in Obesity. Obesity. 2019 Jul;27(7):1068–75.

20. maj 2020

v času COVID-19

Skupina za telesno dejavnost, NIJZ, [email protected]

Telesna dejavnost naj bo čim bolj raznolika tudi v času epidemije COVID-19 in po njej

Za zdravje potrebujemo uravnoteženo, varno in učinkovito telesno dejavnost, ki naj bo tudi primerno dozirana – tako glede intenzivnosti, pogostosti in trajanja, kot tudi glede raznovrstnosti samih dejavnosti. Nezadostna telesna dejavnost vpliva na razvoj različnih, z zdravjem povezanih motenj in kroničnih, nenalezljivih bolezni in je na četrtem mestu dejavnikov tveganja za splošno umrljivost v svetu (1).

Da raka težko preprečujemo in da morajo bolniki, ki se zaradi raka zdravijo, počivati in zmanjšati telesno dejavnost, smo verjeli včasih. Raziskave kažejo, da telesna dejavnost lahko ne le pomaga pri zmanjševanju verjetnosti za nastanek raka, ampak je dragocena tudi v fazi zdravljenja in rehabilitacije (2, 3, 4). Številne raziskave poročajo, da bolniki z rakom ob pojavu bolezni raven svoje telesne dejavnosti velikokrat zmanjšajo. Redna telesna dejavnost je učinkovit način za zmanjšanje stranskih učinkov, ki se pojavijo deloma zaradi omenjene nedejavnosti, deloma pa zaradi bolezni same. Redna telesna dejavnost vpliva na izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z rakom (4, 5, 6). 

Redna telesna dejavnost lahko na vaše zdravje vpliva tako, da:

• vzdržuje in izboljšuje splošno telesno pripravljenost,
• preprečuje nastanek osteoporoze,
• izboljšuje samopodobo,
• zmanjšuje anksioznost in depresijo,
• zmanjšuje slabost in utrujenost,
• pomaga pri vzdrževanju ustrezne telesne mase,
• pomaga pri ohranjanju samostojnosti posameznika ter zmanjšuje odvisnost od drugih, itd.

Več telesne dejavnosti prinaša večje koristi za zdravje. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (7) je za ohranjanje zdravja odraslih potrebnih vsaj:

• 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden (občutimo nekaj napora, srčni utrip se nekoliko poviša, ogrejemo se in se rahlo zadihamo, med telesno dejavnostjo se še lahko pogovarjamo) ali 
• 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden (občutimo napor, srčni utrip je visok, močno se ogrejemo in se potimo, smo zadihani, med telesno dejavnostjo se težko pogovarjamo),
• oziroma ustrezna kombinacija obeh (dve minuti zmerno intenzivne telesne dejavnosti sta primerljivi eni minuti visoko intenzivne telesne dejavnosti). 

Dobro je, da telesno dejavnost čim bolj porazdelimo čez celoten teden in tako poskrbimo za rednost svojih dejavnosti. Tako lahko 5-krat na teden po vsaj 30 minut na primer hodimo, plavamo, kolesarimo ali 3-krat na teden po vsaj 25 minut na primer tečemo, izvajamo igre z žogo ali hitro kolesarimo. Učinkovite so tudi različne kombinacije telesnih dejavnosti obeh intenzivnosti. Odrasli naj bi vsaj 2-krat na teden izvajali tudi vaje za krepitev večjih mišičnih skupin.

Osebe stare 65 let ali več in osebe s slabim ravnotežjem pa naj vsaj 3 dni v tednu izvajajo vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev.

Otroci in mladostniki, stari od 5 do 17 let naj bi bili po priporočilih SZO vsak dan vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni. Visoko intenzivna telesna dejavnost vključno z vajami za krepitev mišic in kosti, naj bi se izvajala vsaj 3-krat na teden. Predšolski otroci naj bi bili čez dan telesno dejavni vsaj 180 minut (8).

Če posameznik ne more dosegati priporočene količine telesne dejavnosti, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem. 

Na to, koliko bo posameznik v fazi zdravljenja in rehabilitacije lahko telesno dejaven, vplivajo značilnosti trenutnega zdravljenja, čas, ki je pretekel od prejšnjega zdravljenja, prejete terapije, posameznikova telesna pripravljenost, ter raven stresa. Pomembno se je zavedati, da lahko različne vrste raka same po sebi, pa tudi zaradi intenzivnega zdravljenja, povzročijo zelo različne bolečinske sindrome. Tudi zaradi tega je bolnike z rakom včasih težko motivirati za telesno dejavnost (9).

Po drugi strani vemo, da telesna dejavnost sama po sebi krepi mišice, izboljša telesno pripravljenost, lahko pripomore k lažjemu prenašanju terapije, ter k povečanju možnosti za ozdravitev (9). Pomembno je, da poiščete nasvet zdravstvenega ali športnega strokovnjaka, ki vam bo pomagal raven telesne dejavnosti prilagoditi vašim potrebam.

Telesna dejavnost naj bo čim bolj raznolika. Za ohranjanje in izboljšanje telesne pripravljenosti ter zdravja je priporočljivo vključevati vaje za izboljšanje vzdržljivosti srca, ožilja in dihal (npr. hitra hoja, kolesarjenje), vaje za krepitev mišic (npr. vaje z lastno težo, dvigovanje uteži) in vaje za ohranjanje prožnosti mišic ter gibljivosti sklepov (npr. joga, raztezanje).

Za uspešno obvladovanje stresa je pomembno, da v svojo vsakodnevno rutino vključite dihalne vaje in tehnike sproščanja. Priporočljivo je, da jih izvajate 2-krat na dan (10). 

Priporočila za telesno dejavnost v času epidemije COVID-19

Tudi v času epidemije COVID-19 je potrebno, da ostanemo telesno dejavni. Ustrezna telesna pripravljenost namreč vpliva tudi na zmanjševanje tveganja za virusno okužbo (11, 12). Pri tem pa je nujno, da upoštevamo priporočila za preprečevanje širjenja virusa.

Pomembno je, da poleg zadnjih veljavnih splošnih priporočil, kot je higiena rok in kašlja ter medsebojna telesna varnostna razdalja, upoštevate tudi navodila svojega izbranega osebnega zdravnika in specialista onkologa. Prav posebej to velja za bolnike s specifičnimi vrstami raka, ki v času epidemije COVID-19 spadajo med izjemno ranljive skupine, za katere veljajo posebna priporočila.

Če zbolite za COVID-19, prenehajte s telesno dejavnostjo, dokler ne ozdravite.

Izogibajte se skupinskim športom, kjer lahko pride do kontakta, pa četudi le preko žoge ali kakšnega drugega pripomočka.

Otrokom in mladostnikom razložite nevarnost širjenja virusa zaradi druženja pri športnih dejavnostih in igrah. Različna igrala kot so plezala, tobogani ipd. na otroških igriščih, naprave za fitnes na prostem in vadbeni poligoni na prostem  lahko predstavljajo površino za prenos virusa.

Kljub temu bodite, če se le da, telesno dejavni v naravi. V kolikor to ni mogoče, si organizirajte vadbo doma. Pred in po vadbi dobro prezračite prostor.

Izogibajte se telesni dejavnosti, pri katerih obstaja možnost, da bi se poškodovali. Prav tako se izogibajte dolgotrajni, visoko intenzivni telesni dejavnosti, ki zaradi prevelikega napora lahko celo  zmanjša odpornost na virusne in druge okužbe.

Priporočamo, da telesno dejavnost tudi v času epidemije COVID-19 vključite v svoj vsakdan. V primeru, da že dolgo niste bili telesno dejavni, začnite počasi in postopno. Izberite tiste vrste telesne dejavnosti in športa, ki so vam v veselje in v njih uživate.

Ker pa aktiven življenjski slog pomeni več kot samo doseganje priporočil o telesni dejavnosti za zdravje, je izjemno pomembno, da kolikor je mogoče omejimo čas sedenja oziroma telesne nedejavnosti, ter za gibanje izkoristimo čisto vsako priložnost.

Uporabljeni viri:

(1) World Health Organization (2007). A guide for population-based approaches to increasing levels of physical activity: implementation of the WHO global strategy on diet, physical activity and health. Geneva: World Health Organization.

(2) World Cancer Research Fund, American Institute for Cancer Research. (2007). Food, nutrition, physical activity, and the prevention of cancer. A global perspective. Washington (DC): American Institute for Cancer Research.

(3) Doyle, C., Kushi, L. H., Byers, T., Courneya, K. S., Demark-Wahnefried, W., Grant, B., idr. (2006). Nutrition and physical activity during and after cancer treatment. An American cancer society guide for informed choices. CA: A Cancer Journal for Clinicians. 56(6), 323–53.

(4) Thorsen, L., Skovlund, E., Strømme, S. B., Hornslien, K., Dahl, A.A., Fosså, S.D. (2005). Effectiveness of physical activity on cardiorespiratory fitness and health-related quality of life in young and middle-aged cancer patients shortly after chemotherapy. Journal of Clinical Oncology, 23(10), 2378-88.

(5) Thune, I. in Batty, D. (2000). Does Physical Activity Prevent Cancer? Evidence Suggests Protection Against Colon Cancer and Probably Breast Cancer. The MBJ, 321(7274), 1424-5.

(6) Courneya, K. S., Mackey, J. R., Bell, G.J., Jones, L.W., Field, C.J., Fairey, A.S. (2003). Randomized controlled trial of exercise training in postmenopausal breast cancer survivors. Cardiopulmonary and quality of life outcomes. Journal of Clinical Oncology, 21(9), 1660-8.

(7) World Health Organization (2010). Global recommendations on physical activity for health. Geneva: World Health Organization.

(8) World Health Organization. (‎2019)‎. Guidelines on physical activity, sedentary behaviour and sleep for children under 5 years of age. Geneva: World Health Organization.

(9) Professional associations for physical activity. (2010). Physical Activity in the Prevention and Treatment of Disease. Solna: Swedish national institute of public health.

(10) Knific, T., Backović Juričan, A., Djomba, J. K., Zupančič Tisovec, B., Šćepanović, D., Petrič, M. (2018). Gibam se: delovni zvezek za udeležence delavnice : z vztrajnostjo in ozaveščenostjo skupaj do boljšega zdravja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

(11) Martin, S. A., Pence, B. D. in Woods, J. A. (2009). Exercise and respiratory tract viral infections. Exercise and Sport Sciences Reviews, 37(4),157–64.

(12) Romeo, J., Wärnberg, J., Pozo, T. in Marcos, A. (2010). Physical activity, immunity and infection. Proceedings of the Nutrition Society, 69(3), 390–399.

20. maj 2020 

v času COVID-19

doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., OIL, [email protected]

Klinična prehrana je pomembno orodje medicine za obvladovanje bremena rakastih bolezni v času COVID-19

Rak je danes relativno vedno pogostejša bolezen. Je najpogostejši vzrok smrti pri nas in v svetu. Podatki strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je leta 2008 za rakom obolelo 13 milijonov ljudi, leta 2030 pa naj bi se ta številka povečala na 22 milijonov.

Pojavnost raka bo naraščala tudi v Sloveniji, projekcija števila bolnikov v istem časovnem obdobju je od 12.516 na okoli 21.000.

Velikost problema

Problem je velik, velikost vsakega problema pa je odvisna predvsem od tega kako ga obvladujemo. In številke so res velike, marsikdo si jih težko predstavlja. Bolj oprijemljiva je projekcija, da se bo med tistimi, ki so rojeni danes, vsak drugi moški in vsaka tretja ženska do svojega 75. leta srečala z rakastim obolenjem.

Bolj kot same številke o pojavnosti raka, pa je zanimiv tudi pogled na krivulje preživetja raka glede na starost in spol. Te pa žal prikazujejo, da je preživetje Slovencev in tudi Slovenk večinoma slabša v primerjavi z Evropo.

Večplasten problem

Rakaste bolezni predstavljajo velik nacionalni problem. Podatki strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je leta 2008 za rakom obolelo 13 milijonov ljudi, leta 2030 pa naj bi se ta številka povečala na 22 milijonov .

Pojavnost raka bo naraščala tudi v Sloveniji. Projekcija števila bolnikov v istem časovnem obdobju je od 12.516 na okoli 21.000. Te številke so res velike, bolj oprijemljive jih naredi projekcija; med tistimi, ki so rojeni v sedanjem obdobju, se bo vsak drugi moški in vsaka tretja ženska do svojega 75. leta srečala z rakastim obolenjem. Glede na to, da je onkološka stroka v Sloveniji dobra in je ob tem preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji relativno slabše v primerjavi z drugimi evropskimi državami, to za Slovenijo nedvomno predstavlja možnost  sistemskega izboljšanja drugih dejavnosti, ki omogočajo bolj uspešno preventivo in preživetje bolnikov z rakom, to je predvsem klinične prehrane in še posebej v njeni povezavi s telesno aktivnostjo.

Aktivnosti na področju sinergije prehranskih in gibalnih aktivnosti pri obvladovanja rakastih bolezni pa sovpadajo tudi z aktivnostmi za obvladovanje bolezni COVID-19. Pri obeh bolezenskih stanjih je uspešnost telesne obrambe pred bolezenskimi agensi močno povezana z zmogljivostjo imunskega sistema. Nefarmakološka podpora imunskega sistema s pravilno prehransko strategijo, ki omogoča tudi dobrobit telesne aktivnosti, je ključna za optimalno obvladovanje tako bremena rakastih celic, kot tudi mikroorganizmov, kot so virusi.

Izhodišča za prehransko preventivo raka

V okviru preventivnih dejavnosti je potrebno nastaviti sistemsko možnost spremljanja prehranskega stanja pri družinskem zdravniku in osveščanja pravilne prehrane pri telesni aktivnosti. Splošna navodila o »zdravi prehrani« in gibanju niso zadostna. Prehranska in gibalna priporočila je potrebno prilagoditi posamezniku in ga opolnomočiti, da bo znal prilagoditi prehranske vnose svojim potrebam. Ob tem je potrebno že od najmlajših nog vzgajati odnos do pomena osnovne prehrane, njenega prilagajanja telesni aktivnosti in izobraževati o pomanjkljivosti diet, prehranskih dopolnil in pasteh marketinških strategij, ki zlorabljajo ime »zdrave« hrane za kovanje dobičkov.  Ob tem je potrebno odmakniti fokus zdravstvenega sistema, ki namesto celostnega pristopa pri obravnavi različnih motenj prehranskega stanja, postavlja v ospredje obravnavo debelosti. Strokovno namreč že dlje časa govorimo o regulaciji telesnih mas in tisto, kar je cilj uravnavanja telesne mase, ni hujšanje na neko »težo«, temveč skrb za optimalno količino posameznikove funkcionalne mase in obvladovanje maščevne mase. Optimalna količina funkcionalne mase, ki jo posameznik dosega s smiselno kombinacijo prehrane in gibanja, pa je najboljša preventiva pred rakastimi obolenji. Na področju primarne preventive imamo torej veliko rezerve. Tako zdravstveni sistem kot posamezniki. Za primarno preventivo je torej nujno smiselno personalizirati prehranske ukrepe. Ta korak spada na nivo primarnega zdravstvenega varstva in prvi korak je uvedba presejanja na prehransko ogroženost s strokovnimi vprašalniki.

Presejanje na prehransko ogroženost in strokovna prehranska podpora med zdravljenjem rakastih bolezni

Tako kot presejamo ogroženost posameznika za različne oblike rakastih bolezni, je smiselno sistemsko presejati posameznike na prehransko ogroženost. Prehransko ogroženi posameznik namreč hudo ogroža svojo prvo bojno linijo za kvalitetno obrambo pred rakastimi boleznimi zdravje, to je imunski sistem. Še bolj pa postane prehransko presejanje pomembno, ko nekdo zboli za rakom. Takrat nujno potrebuje ukrepe klinične prehrane. To pomeni individualno naravnano prehransko intervencijo, ki omogoči, da je bolnikova prehrana načrtovana tako, da bo zdravljenja rakaste bolezni lahko potekalo optimalno. V številnih raziskavah je bilo prikazano,  da slabo prehransko stanje posameznika negativno vpliva na izid zdravljenja raka. Prehranska obravnava rakastega bolnika mora potekati v skladu s strokovnimi smernicami za prehransko podporo bolnikov z rakom in podcenjevanje teh strokovnih navodil je slaba popotnica za zdravljenja rakastih bolezni. Tudi tu imamo veliko rezervo, tako zdravstveni sistem, kot tudi bolniki sami.

Strokovno podkovani ukrepi, predvsem uvedba kliničnih poti prehranske obravnave na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti, bodo pripomogli k bolj učinkovitemu obvladovanju bremena rakastih bolezni kot tudi epidemije COVID-19.

18. maj 2020

v času COVID-19

dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med., Center za proučevanje in razvoj zdravja, NIJZ, [email protected]

Varne meje pitja alkoholnih pijač ni

Alkohol vpliva na skoraj vsak organ v našem telesu, prizadeti so lahko namreč živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem, mišično-skeletni sistem ipd., najpogostejše posledice pitja alkohola pa so odvisnost od alkohola in alkoholna bolezen jeter. V Sloveniji tvegano in škodljivo pitje alkohola predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem, saj posledice prizadenejo posameznika, njegovo družino, širšo okolico in družbo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje pitje alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Nekatera bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola, pri drugih pa je pitje alkohola eden od dodatnih vzrokov obolenja ali smrti.

Pitje alkoholnih pijač lahko nedvomno povzroči vsaj sedem vrst raka, in sicer: raka ust, požiralnika, grla (žrela in grla), jeter, debelega črevesa (debelega čreva in danke) ter dojk. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Pogostejši so tudi zapleti po operacijah, počasnejše in slabše je okrevanje po okužbah in poškodbah, vključno s slabšim celjenjem ran. Alkohol, tudi v majhnih količinah, ogroža še nerojenega otroka kadar koli med nosečnostjo.

Raziskave kažejo, da varne količine alkohola ni in da se z vsako popito alkoholno pijačo poveča tveganje za škodo na zdravju.

Slovenija se uvršča v sam vrh držav članic Evropske unije tako po porabi alkohola kot tudi glede na posledice zaradi pitja alkohola. Registrirana poraba alkohola v Sloveniji je v letu 2018 znašala 9,99 l čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.

Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta 2,5 osebi zaradi vzrokov izključno povezanih z alkoholom ali 850 oseb na leto. Med umrlimi zaradi  vzrokov, ki so neposredno pripisljivi alkoholu, je bilo 4,3-krat več moških kot žensk, več kot polovica jih je umrla pred 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost.

Alkohol slabi tudi našo sposobnost boja proti bolezni COVID-19. Pitje alkoholnih pijač namreč poveča tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske, ki je eden najtežjih zapletov COVID-19 in vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami. V času epidemije COVID-19 zato, tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi odrasli ljudje pili alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi pili.  

Viri pomoči

Če imate težave zaradi pitja alkohola ali jih opažate pri svojih bližnjih, poiščite strokovno pomoč. Obrnete se lahko na strokovnjake in strokovne delavce v zdravstvenem domu, v centrih in oddelkih za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatričnih bolnišnicah, v centrih za socialno delo, v različnih nevladnih organizacijah s tega področja in na predstavnike samopomočnih skupin za uporabnike (Anonimni alkoholiki), svojce (Al-anon) in mladostnike (Al-teen). Viri pomoči s kontaktnimi podatki za posamezne regije so dostopni na spletnih straneh http://www.infomosa.si/pomoc/ in SOPA.

20. maj 2020

v času COVID-19

Center za zdravstveno ekologijo, NIJZ, [email protected]

Prekomerno izpostavljanje soncu škodi koži, očem in imunskemu sistemu

V svetu in tudi v Sloveniji se v zadnjih desetletjih srečujemo s stalnim naraščanjem števila na novo odkritih primerov kožnega raka. Pojav je tesno povezan z življenjskim slogom, to je z izvajanjem priljubljenih aktivnosti in rekreacije na prostem, oblačenjem v oblačila, ki so vedno bolj odprta in s priljubljenostjo zagorele polti, kar vse lahko vodi v prekomerno izpostavljenost soncu.

Prekomerno izpostavljanje soncu je prepoznano kot osnovni vzrok za škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. Strokovnjaki menijo, da bi z ustreznim samozaščitnim ravnanjem lahko preprečili štiri od petih primerov kožnega raka. Škodljivim učinkom zaradi delovanja UV sevanja se z doslednim izvajanjem samozaščitnih ukrepov večinoma lahko izognemo. 

Splošna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja, ki naj bi jih upošteval vsakdo, so:

• Omejimo izpostavljanje soncu v času njegove največje moči. Aktivnosti na prostem opravimo prej ali potem. 

Moč sončnega UV sevanja je poleti največja med 10. in 17 uro, z vrhom okoli sončnega poldneva, pri nas poleti okoli 13. ure.

• Umaknimo se v senco.

Poiščimo senco (npr. zgradba, šotor, senca dreves) ali ustvarimo  senco (npr. odprimo dežnik, senčilo). Najbolje smo zaščiteni v zgradbi.

• Oblačila in pokrivala.

Kadar se ne moremo umakniti močnemu soncu, oblecimo ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami (iz lahkih in gostih tkanin, v več slojih, živih ali temnejših barv). Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5 – 10 cm) ali pokrivalom v legionarskem kroju.

• Sončna očala.

Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV 400) in oblike (ki preprečijo dostop UV žarkov tudi s strani).

• Kemični varovalni pripravki. 

Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščiti z obleko, uporabimo kemične varovalne pripravke. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) 30 ali več. 

• Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa na tej povezavi 

Izvajajmo samozaščitne ukrepe glede na vrednost UV indeksa. UV indeks je krajevno specifičen, zato upoštevajmo tudi pravilo sence  (Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco.).

• Ne sončimo se namerno.
• Odpovejmo se uporabi solarija.

20. maj 2020

v času COVID-19

doc. dr. Damijan Škrk, univ. dipl. fiz., direktor Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, [email protected]

Ugotavljajte ravni koncentracij radona v delovnih in bivalnih prostorih ter skladno s tem izvajajte ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti

Radon je naravni žlahtni plin, brez barve, vonja in okusa, ki nastane v razpadni verigi naravnega urana, ki se nahaja praktično povsod v tleh. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je leta 1988 radioaktivni plin radon uvrstila v skupino rakotvornih snovi. Predstavlja največji prispevek k izpostavljenosti ljudi zaradi ionizirajočih sevanj. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Izpostavljenosti radonu sicer ne moremo preprečiti, lahko pa jo zmanjšamo, predvsem na mestih, kjer se ljudje dalj časa zadržujemo, torej v domovih in na delovnih mestih.

Za obvladovanje dolgoročnih tveganj za zdravje zaradi izpostavljenosti radonu je Vlada RS sprejela Nacionalni radonski program, s katerim je določila strategijo upravljanja povečanih izpostavljenosti zaradi radona, referenčno vrednost koncentracije radona ter vrsto in obseg meritev v okviru sistematičnega pregledovanja v javnih zgradbah ter izvajanja meritev v bivalnih prostorih in na delovnih mestih. Poseben poudarek je namenjen ozaveščanju delodajalcev, javnosti in strokovnjakov glede tveganj za zdravje, ki jih prinaša izpostavljenost radonu in o dodatnih tveganjih za kadilce.

Visoke vsebnosti radona lahko pričakujemo na področjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna, torej predvsem na kraških in prodnatih podlagah, nižje vsebnosti radona pa na področjih, ki so slabo prepustna, kot je to v primeru glinenih podlag. Območja z več radona se določajo po metodologiji, ki temelji na meritvah koncentracij radona v tleh, upoštevajoč različne geološke sestave, vsebnosti radija-226 v kamnini in njeni prepustnosti ter ravneh povprečnih letnih koncentracij radona v zaprtih prostorih. Na tej podlagi so bila določena območja z več radona v Sloveniji. To so ozemlja naslednjih občin: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk.

Če povprečna letna koncentracija radona presega vrednosti referenčne ravni 300 Bqm^-3, se najprej preveri možnosti skrajšanja časa zadrževanja v prostoru ali na lokaciji in s tem zmanjšanja izpostavljenosti radonu, če je to izvedljivo. Prav tako se začne izvajati redno prezračevanje prostorov, ki je še posebej  učinkovito zjutraj, saj tako znižamo koncentracijo radona, ki se je nakopičil ponoči.

Če se na podlagi meritev in ocene doz ugotovi, da delavci ali posamezniki iz prebivalstva letno prejmejo več kot 6 mSv zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem, je treba za zmanjšanje izpostavljenosti izvesti gradbene posege. Gradbeni posegi so namenjeni vzpostavitvi sistema za aktivno prezračevanje zemljine pod stavbo. Kot dodaten in nesamostojen ukrep se lahko izvede tudi tesnjenje talne konstrukcije, saj je kakovostna izvedba tesnjenja na detajlih pogosto težko izvedljiva.

Ukrepi morajo biti sorazmerni izpostavljenosti in takšni, da se ekonomsko najugodneje doseže čim učinkovitejše in trajno zmanjšanje izpostavljenosti. Posebej je potrebno opozoriti na nestrokovno izvedbo energetskih sanacij stavb, ki lahko ne le poslabšajo kakovost zraka v zgradbi, ampak povzročijo tudi povišanje koncentracije radona. Na področjih z visokimi koncentracijami radona v tleh, bi morala biti vsaka novogradnja projektirana in zgrajena tako, da se prepreči prodiranje radona v stavbo ali omogoči prisilno prezračevanje.

V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1300 ljudi ter jih skoraj 1200 umre. To pomeni, da zaradi radona v Sloveniji umre več kot 100 ljudi letno. Cilj programa je torej zmanjšanje količine vdihanega radona in s tem bremena pljučnega raka.

18. maj 2020

v času COVID-19

prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Ginekološka klinika UKC Ljubljana

Dojenje zmanjšuje ogroženost za raka dojk tudi med epidemijo COVID-19 in ne pozabimo – hormoni niso bonboni

Rak dojk je v Sloveniji najpogostejša maligna bolezen pri ženskah. Kljub napredkom v medicinski znanosti in stroki incidenca te bolezni narašča. Nekateri pomembnejši dejavniki za nastanek raka dojk so povezani s hormonskimi spremembami, nosečnostjo in dojenjem: zgodnja prva menstruacija, pozna prva nosečnost, nerodnost, pozna menopavza in debelost v pomenopavznem obdobju.

UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija in strokovna javnost priporočamo polno dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja, ob uvajanju dopolnilne hrane pa še do drugega leta. Slovenske porodnišnice nosijo naziv Novorojencu prijazna porodnišnica, kjer osebje spodbuja izključno dojenje. V letu 2016 je bilo ob odpustu iz porodnišnice v Sloveniji dojenih 96 % novorojenčkov, 72 % polno dojenih in 24 % delno. Po treh mesecih je bil delež polno dojenih še vedno 68 % in po 6 mesecih 53 %. V Evropski skupnosti je delež polno doječih mater tri mesece po porodu zelo različen, od 22 do 97 % in žal v zadnjih desetletjih upada.

Hkrati pa vemo, da dojenje vsaj 5 do 6 mesecev po porodu zmanjšuje ogroženost za raka dojk in zaščitno deluje tudi proti raku materničnega telesa in jajčnikov. Ogroženost se zmanjšuje glede na skupno dolžino dojenja in število dojenih otrok in je manjše za 4 % za vsakih 12 mesecev dojenja.

Epidemija COVID-19 je v znane prednosti dojenja zasejala strah in dvom. Vendar do sedaj še ni dokazanega prehoda virusa preko materinega mleka na otroka. Po trenutnih podatkih so koristi dojenja večje od tveganja prenosa, zato dojenje svetujejo tako UNICEF, mednarodna Akademija za dojenje AMB kot tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Seveda je pri materi s potrjeno boleznijo COVID-19 možen prenos na otroka zaradi bližnjega kontakta, zato mora upoštevati vse ustrezne zaščitne ukrepe tudi med dojenjem.

Dojenje je in ostaja najboljši način prehranjevanja za otroke in materi zmanjšuje ogroženost za nastanek raka dojk v kasnejših življenjskih obdobjih.

Menopavzo spremljajo velike telesne in duševne spremembe. Pomembno je seznanjanje s temi spremembami, z novim življenjskim obdobjem in spodbujanje zdravega načina življenja. Vseeno pa izrazite menopavzne težave lahko vodijo v poslabšanje kvalitete življenja in določena bolezenska stanja. Menopavzne težave uspešno premagujemo s hormonskim nadomestnim zdravljenjem, ki pa ima poleg pozitivnih tudi negativne učinke. Vnos hormonov v telo v pomenopavzi vpliva na ogroženost za nastanek raka dojk in nekaterih rakov rodil. Ogroženost je odvisna od sestave hormonske terapije, odmerka, kombinacije učinkovin, začetka jemanja med perimenopavzo ali kasneje v pomenopavznem obdobju in samega trajanja jemanja. Zato je pomembno, da se pri vsaki ženski z izrazitimi težavami individualno odločimo o ustrezni vrsti hormonskega nadomestnega zdravljenja in pretehtamo pozitivne in negativne posledice na njeno zdravje.

Hormoni niso bonboni!

21. maj 2020

v času COVID-19

Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja, Center za nalezljive bolezni, NIJZ, [email protected]

Številne rake, ki jih povzročajo okužbe z virusom hepatitisa B in humanimi papilomavirusi, lahko varno in učinkovito preprečimo s cepljenjem

Skoraj ena petina vseh rakov na svetu je posledica okužbe. Med najpomembnejšimi okužbami, ki so povezane z nastankom raka, so okužbe z visokorizičnimi humanimi papilomavirusi (HPV), virusom hepatitisa B in C (HBV, HCV) ter bakterijo Helicobacter pylori (HP). Okoli 50 % jetrnoceličnega raka v Evropi je posledica kronične okužbe s HBV ali HCV, kar 75% raka želodca je posledica okužbe z bakterijo HP in več kot 99% raka materničnega vratu je posledica okužbe s HPV. Humani papilomavirusi lahko povzročajo tudi nekatere druge rake tako pri ženskah, kot tudi pri moških.

Okužbe s HBV in HPV lahko učinkovito in varno preprečimo s cepljenjem, s tem pa preprečimo tudi nastanek rakov, ki jih okužbe s tema virusoma povzročajo.

Hepatitis B

Hepatitis B je vnetna bolezen jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa B. Okužba s HBV se najpogosteje prenaša ob izpostavljenosti okuženi krvi in s spolnimi odnosi z okuženo osebo, lahko pa tudi z okužene matere na novorojenčka. Kljub temu, da v Sloveniji okužba z virusom hepatitisa B ni zelo pogosta, pa so njene posledice lahko hude. Kronična okužba s HBV lahko v določenih primerih povzroči brazgotinjenje (cirozo), raka in odpoved jeter ter posledično smrt. Ocenjuje se, da 15 – 25% oseb, ki se okužijo v otroštvu, umre zaradi jetrnega raka, povzročenega s HBV ali zaradi ciroze.

Najboljša zaščita pred okužbo s HBV je cepljenje. Zelo učinkovita cepiva proti okužbi s HBV so na voljo že več desetletij in v večini evropskih držav je cepljenje proti HBV vključeno v nacionalne programe cepljenja. Zaščita po cepljenju je zelo dobra in dolgotrajna. Cepiva proti hepatitisu B so zelo varna, večina neželenih učinkov je blagih in kratkotrajnih (npr. bolečina na mestu cepljenja, blaga vročina). Resni neželeni učinki se pojavijo zelo redko (od 1/1000 do 1/1 milijon cepljenj), bistveno redkeje kot težki zapleti bolezni, proti kateri cepimo.

V Sloveniji je cepljenje otrok proti okužbam z virusom hepatitisa B obvezno od leta 1998. Za generacije otrok, rojenih pred oktobrom 2019, se cepljenje proti hepatitisu B izvaja ob vstopu v šolo s tremi odmerki monovalentnega cepiva proti hepatitisu B, za otroke rojene od oktobra 2019 naprej pa se cepljenje proti hepatitisu B izvaja v prvem letu življenja s tremi odmerki šest-valentnega cepiva, ki varuje pred šestimi nalezljivimi boleznimi (pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, okužbami z bakterijo Haemophilus Influenzae tipa b in pred hepatitisom B).

Cepljenje proti HBV se izvaja tudi pri določenih skupinah s povečanim tveganjem za okužbo (npr. družinskih članih in spolnih partnerjih oseb s kroničnim hepatitisom B, dializnih bolnikih, zdravstvenem osebju,…)

Precepljenost otrok s tretjim odmerkom cepiva proti hepatitisu B je v Sloveniji v šolskem letu 2018/2019 znašala 87,5 %.

Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV)

Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi v Sloveniji. Vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, se v življenju okuži s HPV. Več kot 99% raka materničnega vratu nastane kot posledica okužbe s HPV. Humani papilomavirusi lahko povzročajo tudi nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice.

Najboljša zaščita pred okužbami s HPV je cepljenje. V Sloveniji se cepljenje proti HPV izvaja kot priporočljivo cepljenje ob sistematskem pregledu pri deklicah, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole in tudi pri tistih, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene (»zamudnice«). Lani je NIJZ pripravil predlog širitve Nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem dečkov proti okužbam s HPV, ki pa še ni potrjen s strani Zdravstvenega sveta. Trenutno je cepljenje dečkov samoplačniško.

V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo proti HPV, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki jih povzročajo visokorizični genotipi HPV.

Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Cepljenje ne zdravi že obstoječe okužbe s HPV in njenih zapletov. Za zaščito oseb, mlajših od 15 let sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa so potrebni trije odmerki. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni.

Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija, ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV v rutinske programe ugotavlja, da je cepljenje proti HPV izredno varno. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki.

Precepljenost proti okužbam s HPV v zadnjih letih v Sloveniji narašča. V zadnjem letu se je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV pri deklicah v 6. razredu osnovne šole povečala za kar 10% (iz 49,5% v letu 2017/18 na 59,3% v letu 2018/19). Precepljenost deklic proti HPV je bila v letu 2018/19 najvišja v koroški regiji in je znašala kar 86,9 %, najnižja pa v ljubljanski regiji, kjer je znašala 48,5 %.

v času COVID-19

dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Programa Svit in predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka, NIJZ, [email protected]

Odzovite se na vabilo v Program Svit, sodelovanje v programu je varno in učinkovito. Še vedno lahko pošljete Izjavo o sodelovanju v Programu Svit in komplet za odvzem vzorcev blata, tudi če ste vabilo prejeli pred epidemijo.

Epidemija COVID-19 vpliva na naše vsakdanje življenje in bo imela najverjetneje tudi posledice za splošno zdravje prebivalstva. Da bi bile dolgoročne posledice manjše, je izjemno pomembno izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva, torej napore usmeriti v preprečevanje razvoja bolezni. Med preventivne programe sodi tudi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

S Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Kljub temu, da je leta 2016 za rakom na debelem črevesu in danki še vedno umrlo 781 oseb, pa so raki v Programu Svit v veliki meri odkriti v zgodnejših stadijih, kar omogoča manj zahtevno zdravljenje in večjo ohranitev kakovosti bolnikovega življenja.

Zato vse, ki prejmete vabilo v program, močno spodbujamo, da se nanj tudi odzovete. Tisti, ki ste prejeli  vabilo v Program Svit še pred razglašeno epidemijo, lahko še vedno pošljete Izjavo o sodelovanju v Programu Svit. Enako velja za komplet za odvzem vzorcev blata.

Sodelovanje v Programu Svit je varno za vse, ki so v njegovo izvajanje vključeni. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu uporablja zaščitno masko, zdravnik in ostalo medicinsko osebje pa vso potrebno osebno varovalno opremo.

Program Svit se je v preteklosti izkazal kot uspešen program in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje imel pomembno vlogo pri varovanju zdravja prebivalcev Slovenije.

Več informacij o delovanju programa Svit v času epidemije in po njej najdete na spletni strani programa.

20. maj 2020

v času COVID-19

mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., spec. radiologije, vodja Progama DORA, OIL, [email protected]

Sodelavci programa DORA iz cele Slovenije vabimo ženske, da se odzovete na vabilo v program DORA

V programu DORA se po prekinitvi delovanja zaradi epidemije z novim koronavirusom ponovno začenja slikanje žensk med  50. in 69. letom starosti po dopolnjenih protokolih dela. Ti protokoli bodo še dodatno zagotavljali varno obravnavo žensk. Program DORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk, se bo ob tem še naprej izvajal v skladu z evropskimi smernicami kakovosti. Vse vabljene ženske pozivamo, da se udeležijo presejalne mamografije na eni od 21 lokacij programa ter tako poskrbijo za svoje zdravje.

Cilj programa DORA je za 30 % zmanjšati umrljivosti žensk med 50. in 69. letom za rakom dojk. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah, letno v Sloveniji za rakom dojk zboli preko 1300 žensk, preko 350 žensk pa umre. V programu DORA z mamografijo odkrivamo majhne rake, ki jih ženska sama ali njen zdravnik s kliničnim pregledom še ne more zatipati. Odkrivanje majhnih rakov pomeni večjo možnost ozdravitve. Prav tako je samo zdravljenje manj obsežno, kakovost življenja bolnic pa višja. 

Za zagotavljanje varnosti žensk in osebja v novih razmerah smo pripravili Protokole programa DORA za izvedbo delovnih procesov v času izrednih razmer. Vse ženske z vabilom na presejalno mamografijo prejemejo sedaj tudi anketo o svojem zdravstvenem stanju. Anketo bodo morale izpolniti in jo podpisano prinesti s sabo na mamografijo. Ženske bodo vstopale v presejalne centre programa DORA preko triažnih točk. Na teh točkah  se bo preverilo njihovo zdravstveno stanje. Ženske, ki bodo imele znake akutne okužbe dihal oz. prehladnih obolenj, presejalne mamografije ne bodo mogle opraviti. Poleg daljšega časovnega intervala med naročenimi ženskami bodo prostori in čakalnice organizirani tako, da bodo zagotavljali primerno varnostno razdaljo, zaposleni bodo nosili dodatno varovalno opremo, uvedeno bo dodatno razkuževanje opreme in prostorov ter zaščitne maske za ženske.

V programu DORA si bomo prizadevali nadoknaditi prekinitev slikanja zaradi epidemije z novim koronavirusom ob upoštevanju vseh ukrepov za varno obravnavo. Zato v dogovoru z vsemi izvajalci programa DORA že načrtujemo prilagoditve organizacije dela, kot je več dodatnih terminov slikanja. Letos bo tako izjemoma program DORA v večini centrov po Sloveniji potekal tudi med poletnimi meseci.

S sodelavci po celi Sloveniji vabimo vse ženske, ki ste prejele vabilo v program DORA, da se odzovete vabilu in se udeležite mamografije. V programu DORA pa bomo poskrbeli, da bo obravnava potekala v varnem in prijaznem okolju.

Več informacij o delovanju programa DORA v času epidemije in po njej najdete na spletni strani programa.

20. maj 2020

v času COVID-19

Urška Gašper Oblak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, članica Strokovnega sveta progama ZORA, [email protected]

Odzovite se na vabilo na presejalni pregled ZORA tudi v času epidemije COVID-19 in po njej

Že desetletja je bris materničnega vratu po Papanicolau  za odkrivanje predrakavih sprememb, znan kot test PAP, ena od osnovnih ginekoloških preiskav po vsem svetu. Delo ginekologa je tako že desetletja usmerjeno najprej v preventivo, nato pa tudi v zdravljenje. Z uvedbo organiziranega presejanja v okviru Državnega programa ZORA, smo se uspeli uvrstiti med najuspešnejše države na svetu pri preprečevanju raka materničnega vratu.

To nam je uspelo ne le ob zavzetosti stroke, temveč tudi ob osveščenosti in dobrem sodelovanju žensk, ki redno prihajate na preventivne preglede.

Epidemija COVID-19 je v letošnjem letu povsem spremenila naša življenja, posegla je v življenjski ritem  slehernika, v delo, v odkrivanje bolezni in nas postavila pred nove izzive. Prvič se je tudi ustavilo izvajanje preventivnih pregledov v okviru Državnega presejalnega programa ZORA. Nov način dela, ki bo morda trajal še mesece, je ob ostrejših varnostnih ukrepih počasnejši, zato smo bili prisiljeni nekatere preglede odložiti.

Ginekologi se zavedamo pomena preventivnih pregledov in se bomo zagotovo potrudili, da bi bila škoda zaradi odloženih pregledov čim manjša. Zaupanje, ki nam ga ženske izkazujete, ko prihajate na preventivne preglede, ali se obračate na nas ob težavah, je za nas zaveza, da poskrbimo, da se rezultati preventive dolgoročno ne poslabšajo.

Prepričani smo, da je zdravje žensk enako pomembno tudi za državo, na katero računamo, da bo  podprla rešitve, ki bi omogočile, da program spet steče kljub oviram, ki jih prestavlja pandemija, povzročena s koronavirusom.

Zato, drage gospe in dekleta, ne pozabite na skrb zase in na preventivne preglede pri izbranem osebnem ginekologu vsaka tri leta v starosti od 20 do 64 let.  Če prejmete vabilo na preventivni pregled, se le odzovite in ne dopustite, da bi vas strah pred okužbo odvrnil od pregleda. Potrudili se bomo, da bo obravnava kljub prilagojenemu načinu dela varna. Če vabila, ki ga pričakujete, še ni in bo pregled letos nekoliko odložen, vas prosimo za razumevanje.

Skupaj bomo zmogli tudi skozi ta naporni čas. Ob tem pa ne pozabimo, udeležba v programu ZORA lahko reši življenje.

Več informacij o delovanju programa ZORA v času epidemije COVID-19 in po njej najdete na spletni strani programa.

18. maj 2020