v času COVID-19
asist. Miha Oražem, dr. med., magister bioetike, OIL, [email protected]
Temeljna načela medicinske etike veljajo enako tudi v času epidemije COVID-19
Vsaka večja kriza ima zmožnost postaviti na preizkus do tedaj uveljavljen sistem vrednot, ki nam v mirnih časih služi kot smerokaz pri sprejemanju odločitev. V medicini si navadno pomagamo s štirimi temeljnimi načeli medicinske etike, ki nam poleg tistega antičnega “ne škodovati”, narekujejo še spoštovanje avtonomije posameznika, ravnanje v bolnikovo korist in upoštevanje načela pravičnosti (1, 2). Kljub temu da tako imenovani principlistični pristop ne ponuja vedno konkretnih odgovorov, predstavlja dobro vodilo ali izhodišče za premislek, kako v primeru etično zahtevnega problema ravnati ob konkretnem bolniku v dani situaciji. Vendar najbolje res le takrat, ko je na voljo dovolj časa in dobrin. Zdravniki, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci namreč nismo vajeni, predvsem pa si ne želimo biti postavljeni v vlogo odločevalcev, ko zaradi preseženih zmožnosti zdravstvenega sistema ob pravilnih indikacijah posameznemu bolniku ni mogoče zagotoviti ustrezne oskrbe. Pandemija COVID-19 je marsikje po svetu prinesla prav slednje. V Sloveniji smo vsaj za zdaj lahko hvaležni, da epidemijo obvladujemo in da je tudi v času najstrožjih omejitev zdravljenje bolnikov z rakom potekalo dalje.
Zavedati pa se moramo, da je bilo ob začasnem zastoju presejalnih programov in rednih diagnostičnih preiskav število novoodkritih primerov raka v zadnjem obdobju manjše, kakor običajno. Nekateri centri iz ZDA poročajo celo, da enako velja za primere otroških levkemij, kjer je hitro zdravljenje še posebej pomembno (3). Ti podatki nam nalagajo času specifične dolžnosti. Na strani zdravstvenega sistema so to (4):
- Dolžnost načrtovanja: težavnost odločanja v stresnih situacijah je možno omiliti, če pravočasno predvidimo, kje bo v primeru kriznih razmer najpogosteje prihajalo do konflikta vrednot in pripravimo ustrezne protokole ravnanja.
- Dolžnost zaščite osebja: zagotovitev zadostnih količin osebne varovalne opreme in začasna prerazporeditev bolj ogroženih posameznikov na manj izpostavljena delovišča.
- Transparentnost sprejemanja odločitev: če krizne razmere terjajo sprejemanje etično kompleksnih odločitev, kjer javnozdravstveni vidiki prevladajo nad dobrobitjo posameznika, morajo biti tovrstne odločitve nujno sprejete pregledno.
Vse našteto ni niti malo v nasprotju z zgoraj omenjenimi temeljnimi načeli (bio)medicinske etike, ki tudi v normalnih razmerah zahtevajo tehtanje med dolžnostmi do posameznega bolnika in dolžnostmi do družbe. Drži pa, da je to razmerje v kriznih časih zaostreno. Dolžnost in pravica bolnikov je zato, da se odzovete povabilu k udeležbi v presejalnih programih, kadar so na voljo. Na ta način zgodaj skrbite za svoje zdravje in posredno prispevate k nemotenemu delovanju zdravstvenega sistema tudi v časih, ko dostop do preiskav in zdravljenja ni gotov.
Čeprav smo na Onkološkem inštitutu s trenutnim potekom epidemije in zdravljenja naših bolnikov lahko zadovoljni, se zavedamo, da nevarnost novega koronavirusa še ni minila. Še naprej preučujemo možnosti, kako zagotoviti pravočasen dostop do oskrbe vsem onkološkim bolnikom. Tudi strokovnjaki s področja medicinske etike in etike raziskovanja zato pozorno spremljamo uvedbo telemedicine v klinično prakso, ki mora biti varna in na način, da bi čim manj trpel odnos zdravnik-bolnik, ki je temelj dobre medicine. V sklopu raziskav pa prednostno obravnavamo predloge, ki naslavljajo COVID-19, saj se moramo čimprej naučiti kar najbolje živeti z novo realnostjo. Ob vsem tem pa temeljna etična načela ostajajo enaka in aktualna, v službi promocije človekovega dostojanstva.
Literatura
1. Beauchamp TL, Childres JF. The principles of biomedical ethics. 7th ed. New York: Oxford University Press; 2012.
2. Grosek Š, Grošelj U, Oražem M, et al. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini: skupna izjava Slovenskega združenja za intenzivno medicino in Komisije RS za medicinsko etiko. Ljubljana: Univerzitetni klinični center; 2015.
3. Ding YY, Ramakrishna S, Long AH, et al. Delayed cancer diagnoses and high mortality in children during the COVID-19 pandemic. Pediatric Blood & Cancer. 2020; v tisku.
4. Berlinger N, Wynia M, Powell T, et al. Ethical Framework for Health Care Institutions and Guidelines for Institutional Ethics Services responding to the novel coronavirus pandemic. Hastings Center; 2020.
31. maj 2020