v času COVID-19
dr. Sandra Radoš Krnel, dr. med., Center za proučevanje in razvoj zdravja, NIJZ, [email protected]
Varne meje pitja alkoholnih pijač ni
Alkohol vpliva na skoraj vsak organ v našem telesu, prizadeti so lahko namreč živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem, mišično-skeletni sistem ipd., najpogostejše posledice pitja alkohola pa so odvisnost od alkohola in alkoholna bolezen jeter. V Sloveniji tvegano in škodljivo pitje alkohola predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem, saj posledice prizadenejo posameznika, njegovo družino, širšo okolico in družbo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje pitje alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Nekatera bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola, pri drugih pa je pitje alkohola eden od dodatnih vzrokov obolenja ali smrti.
Pitje alkoholnih pijač lahko nedvomno povzroči vsaj sedem vrst raka, in sicer: raka ust, požiralnika, grla (žrela in grla), jeter, debelega črevesa (debelega čreva in danke) ter dojk. Alkohol vpliva tudi na naše mišljenje, presojo, odločanje in vedenje, kar povečuje verjetnost konfliktov, nasilja, nezgod in poškodb. Pogostejši so tudi zapleti po operacijah, počasnejše in slabše je okrevanje po okužbah in poškodbah, vključno s slabšim celjenjem ran. Alkohol, tudi v majhnih količinah, ogroža še nerojenega otroka kadar koli med nosečnostjo.
Raziskave kažejo, da varne količine alkohola ni in da se z vsako popito alkoholno pijačo poveča tveganje za škodo na zdravju.
Slovenija se uvršča v sam vrh držav članic Evropske unije tako po porabi alkohola kot tudi glede na posledice zaradi pitja alkohola. Registrirana poraba alkohola v Sloveniji je v letu 2018 znašala 9,99 l čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let.
Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta 2,5 osebi zaradi vzrokov izključno povezanih z alkoholom ali 850 oseb na leto. Med umrlimi zaradi vzrokov, ki so neposredno pripisljivi alkoholu, je bilo 4,3-krat več moških kot žensk, več kot polovica jih je umrla pred 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost.
Alkohol slabi tudi našo sposobnost boja proti bolezni COVID-19. Pitje alkoholnih pijač namreč poveča tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske, ki je eden najtežjih zapletov COVID-19 in vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami. V času epidemije COVID-19 zato, tako kot tudi sicer, priporočamo, da bi odrasli ljudje pili alkohol v čim manjših količinah ali pa ga sploh ne bi pili.
Viri pomoči
Če imate težave zaradi pitja alkohola ali jih opažate pri svojih bližnjih, poiščite strokovno pomoč. Obrnete se lahko na strokovnjake in strokovne delavce v zdravstvenem domu, v centrih in oddelkih za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatričnih bolnišnicah, v centrih za socialno delo, v različnih nevladnih organizacijah s tega področja in na predstavnike samopomočnih skupin za uporabnike (Anonimni alkoholiki), svojce (Al-anon) in mladostnike (Al-teen). Viri pomoči s kontaktnimi podatki za posamezne regije so dostopni na spletnih straneh http://www.infomosa.si/pomoc/ in SOPA.
20. maj 2020
