v času COVID-19
Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja, Center za nalezljive bolezni, NIJZ, [email protected]
Številne rake, ki jih povzročajo okužbe z virusom hepatitisa B in humanimi papilomavirusi, lahko varno in učinkovito preprečimo s cepljenjem
Skoraj ena petina vseh rakov na svetu je posledica okužbe. Med najpomembnejšimi okužbami, ki so povezane z nastankom raka, so okužbe z visokorizičnimi humanimi papilomavirusi (HPV), virusom hepatitisa B in C (HBV, HCV) ter bakterijo Helicobacter pylori (HP). Okoli 50 % jetrnoceličnega raka v Evropi je posledica kronične okužbe s HBV ali HCV, kar 75% raka želodca je posledica okužbe z bakterijo HP in več kot 99% raka materničnega vratu je posledica okužbe s HPV. Humani papilomavirusi lahko povzročajo tudi nekatere druge rake tako pri ženskah, kot tudi pri moških.
Okužbe s HBV in HPV lahko učinkovito in varno preprečimo s cepljenjem, s tem pa preprečimo tudi nastanek rakov, ki jih okužbe s tema virusoma povzročajo.
Hepatitis B
Hepatitis B je vnetna bolezen jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa B. Okužba s HBV se najpogosteje prenaša ob izpostavljenosti okuženi krvi in s spolnimi odnosi z okuženo osebo, lahko pa tudi z okužene matere na novorojenčka. Kljub temu, da v Sloveniji okužba z virusom hepatitisa B ni zelo pogosta, pa so njene posledice lahko hude. Kronična okužba s HBV lahko v določenih primerih povzroči brazgotinjenje (cirozo), raka in odpoved jeter ter posledično smrt. Ocenjuje se, da 15 – 25% oseb, ki se okužijo v otroštvu, umre zaradi jetrnega raka, povzročenega s HBV ali zaradi ciroze.
Najboljša zaščita pred okužbo s HBV je cepljenje. Zelo učinkovita cepiva proti okužbi s HBV so na voljo že več desetletij in v večini evropskih držav je cepljenje proti HBV vključeno v nacionalne programe cepljenja. Zaščita po cepljenju je zelo dobra in dolgotrajna. Cepiva proti hepatitisu B so zelo varna, večina neželenih učinkov je blagih in kratkotrajnih (npr. bolečina na mestu cepljenja, blaga vročina). Resni neželeni učinki se pojavijo zelo redko (od 1/1000 do 1/1 milijon cepljenj), bistveno redkeje kot težki zapleti bolezni, proti kateri cepimo.
V Sloveniji je cepljenje otrok proti okužbam z virusom hepatitisa B obvezno od leta 1998. Za generacije otrok, rojenih pred oktobrom 2019, se cepljenje proti hepatitisu B izvaja ob vstopu v šolo s tremi odmerki monovalentnega cepiva proti hepatitisu B, za otroke rojene od oktobra 2019 naprej pa se cepljenje proti hepatitisu B izvaja v prvem letu življenja s tremi odmerki šest-valentnega cepiva, ki varuje pred šestimi nalezljivimi boleznimi (pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, okužbami z bakterijo Haemophilus Influenzae tipa b in pred hepatitisom B).
Cepljenje proti HBV se izvaja tudi pri določenih skupinah s povečanim tveganjem za okužbo (npr. družinskih članih in spolnih partnerjih oseb s kroničnim hepatitisom B, dializnih bolnikih, zdravstvenem osebju,…)
Precepljenost otrok s tretjim odmerkom cepiva proti hepatitisu B je v Sloveniji v šolskem letu 2018/2019 znašala 87,5 %.
Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV)
Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi v Sloveniji. Vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, se v življenju okuži s HPV. Več kot 99% raka materničnega vratu nastane kot posledica okužbe s HPV. Humani papilomavirusi lahko povzročajo tudi nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice.
Najboljša zaščita pred okužbami s HPV je cepljenje. V Sloveniji se cepljenje proti HPV izvaja kot priporočljivo cepljenje ob sistematskem pregledu pri deklicah, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole in tudi pri tistih, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene (»zamudnice«). Lani je NIJZ pripravil predlog širitve Nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem dečkov proti okužbam s HPV, ki pa še ni potrjen s strani Zdravstvenega sveta. Trenutno je cepljenje dečkov samoplačniško.
V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo proti HPV, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki jih povzročajo visokorizični genotipi HPV.
Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Cepljenje ne zdravi že obstoječe okužbe s HPV in njenih zapletov. Za zaščito oseb, mlajših od 15 let sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa so potrebni trije odmerki. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni.
Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija, ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV v rutinske programe ugotavlja, da je cepljenje proti HPV izredno varno. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki.
Precepljenost proti okužbam s HPV v zadnjih letih v Sloveniji narašča. V zadnjem letu se je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti okužbam s HPV pri deklicah v 6. razredu osnovne šole povečala za kar 10% (iz 49,5% v letu 2017/18 na 59,3% v letu 2018/19). Precepljenost deklic proti HPV je bila v letu 2018/19 najvišja v koroški regiji in je znašala kar 86,9 %, najnižja pa v ljubljanski regiji, kjer je znašala 48,5 %.