v času COVID-19
Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, NIJZ, [email protected]
Pomembno tveganje za pridobivanje telesne mase so tudi krizne situacije, kot epidemija COVID-19
Raziskave kažejo, da je debelost ena izmed dejavnikov tveganja za nastanek različnih vrst raka. Različne mednarodne in nacionalne organizacije med svoja preventivna priporočila vključujejo skrb za zdravo telesno maso ter preprečevanje pridobivanja dodatne telesne mase. V Sloveniji imamo približno 17 % odraslih z debelostjo, kar 40 % pa ima prekomerno telesno maso. Več debelosti je pri moških, pri tistih z nižjo izobrazbo in med starejšimi. Pomembno vlogo pri vzdrževanju zdrave telesne mase ima zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano in redno telesno dejavnost. Pomembno tveganje za pridobivanje telesne mase so tudi krizne situacije, kot je npr. COVID-19. Pri osebah, ki se že debeli je zelo pomembno, da se vključujejo v programe za obravnavo debelosti, ki vključujejo strokovno usposobljen zdravstveni tim in upoštevajo sodobne smernice. Žal se na trgu in v medijih še vedno pojavlja preveč strokovno vprašljivih modnih diet in programov obravnave debelosti, ki so lahko za dolgoročno škodljivi za zdravje.
Telesna masa – dejavnik tveganja za nastanek raka
Rak na globalni ravni, za boleznimi srca in ožilja, predstavlja drugi najpomembnejši vzrok umrljivosti. Poleg genetske predispozicije, ionizirajočega sevanja, kajenja, nezdrave prehrane, uživanja alkohola, sedečega življenjskega sloga in ostalih vplivov iz okolja, obstajajo dokazi, da je debelost tudi pomemben biološki dejavnik tveganja za nastanek različnih vrst raka. Po navedbah mednarodne organizacije WCR/AICR, naj bi debelost vplivala na nastanek dvanajstih vrst raka. V literaturi obstajajo prepričljivi dokazi, da debelost vpliva na nastanek adenokarcinoma požiralnika, raka jeter, debelega črevesa in danke, raka dojke (postmenopavzalno) in ledvic ter raka endometrija v odrasli dobi. V povezavi z debelostjo obstajajo prav tako verjetni dokazi za nastanek raka v ustih, žrelu, na želodcu, žolčniku, jajčnikih in prostati (1,2).
Eno izmed pomembnejših priporočil WCR/AIRC, SZO, Evropskega kodeksa proti raku, Evropske lige proti raku ter nacionalnih združenj bolnikov je zato še posebej usmerjeno v vzdrževanje zdrave telesne mase ter preprečevanje pridobivanja dodatne telesne mase v odraslem obdobju (1,3,4). Preprečevanje in obvladovanje debelosti tako predstavlja pomemben preventivni ukrep pred nastankom raka in ostalih kroničnih bolezni (sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, hipertenzija, dislipidemije, metabolni sindrom itd.) (5), ki ga je potrebno obravnavati tako na ravni družbe (javno-zdravstvene politike), kot na ravni posameznika. Prekomerna telesna masa in debelost, kot kronične bolezni, ki jih povezujemo z debelostjo je namreč mogoče v veliki meri preprečiti. Pri tem so ključnega pomena podporna okolja, ki človeku omogočajo zdrave prehranske izbire (vsaj 60 minut na dan zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti za otroke in mladostnike ter vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti oz. ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti na teden za odrasle) (4).
Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da prav v vseh družbenih skupinah na prehranske odločitve bolj vplivajo možnosti v okolju kot posameznikove odločitve, najbolj pomembno prav pri tistih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Zato zagovarjamo implementacijo sistemskih ukrepov različnih sektorjev, opisanih v Resoluciji o Nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti 2015-2025, ki ljudem omogočajo življenje v okoljih, v katerih lahko uresničujejo zdrave prehranske in gibalne navade (6).
Čeprav je trend otrok in mladostnikov z debelostjo v Sloveniji, po podatkih Fakultete za šport, od leta 2010 v postopnem upadanju (7) (Slika 1), je delež odraslih z debelostjo še vedno nezanemarljiv. Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog imamo v Sloveniji približno 17 % odraslih (25-64 let), ki se soočajo s problemom debelosti (ITM 30 in več) (Slika 2), skoraj 40 % pa je prekomerno hranjenih (ITM med 25,0 in 25,9). Večja pojavnost debelosti je še posebej zaznana pri moških, pri ljudeh z nižjo izobrazbo in med starejšimi (8,9).
Slika 1: Trendi sprememb telesne mase v obdobju 1991-2019. Vir: Starc G., Strel J., Kovač M., Leskošek B., Sorić M., Jurak G. Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2018/19, Fakulteta za šport, 2019
Slika 2: Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki so glede na indeks telesne mase debeli, po spolu, 2001, 2004, 2008, 2012 in 2016
Telesna masa in epidemija COVID-19
V tem obdobju smo se imeli priložnost soočiti tudi krizno situacijo zaradi epidemije COVID-19. Številne ugledne mednarodne organizacije so pričele že zelo zgodaj opozarjati na posledice neenakosti v zdravju, ki jih prinaša epidemija.
Skrb za zdravo telesno maso je pomembna javnozdravstvena tematika, ki je relevantna tudi kriznih časih. V času izrednih razmer smo ljudje tudi sicer bolj izpostavljeni pretirani zaskrbljenosti in občutkom tesnobe, kar vpliva na čustveno razpoloženje, v katerem hrana lahko predstavlja tolažbo. Na NIJZ smo poleg higienskih ukrepov začeli intenzivno opozarjati tudi na pomen skrbi za zdrav življenjski slog, vključno vzdrževanja zdrave telesne mase. Omejen dostop do trgovin, sistemov javne prehrane, oskrbe z nekaterimi raznolikimi in svežimi živili, pomanjkanje veščin priprave hrane in podobni dejavniki s katerimi se soočamo, lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje zdrave in raznolike prehrane ter povečanje možnosti za poseganja po manj ustreznih živilih. Tako nezdrav način prehranjevanja, kot neredna telesna dejavnost, vplivata na sestavo telesa (izguba funkcionalne mišične mase in kopičenje maščob), dolgoročno pa na slabše zdravstvene izide (10).
Še posebej ranljivo skupino v obdobju COVID-19 predstavljajo starejši, zato so bila v ta namen pripravljena ciljana priporočila, ki so naslovila pomen skrbi za zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, redno telesno dejavnost in ohranjanje zdrave telesne mase ipd. V priporočilih smo želeli še posebej poudariti, da to obdobje ni namenjeno prakticiranju različnih strokovno vprašljivih diet, stradanju in podobnim rigoroznim prehranskih ukrepom, ki bi lahko vplivali na imunski sistem oziroma so pri tej starostni skupini ljudi že sicer odsvetovani (11).
Priročnik o prehranskih nasvetih v času epidemije COVID-19
Več o priporočilih za starejše v času epidemije COVID-19
Obravnava debelosti na primarni zdravstveni ravni
Debelost ni le dejavnik na katerega je možno vplivati preko ukrepov javnozdravstvenih politik in primarne preventive, temveč ga je potrebno strokovno obravnavati tudi sistemu zdravstvenega varstva. Ko govorimo o debelosti imamo v mislih kompleksno kronično, presnovno bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu (12). Ob debelosti so pogosto prisotne tudi kronične bolezni in večja možnost nastanka podhranjenosti (v hranilnem smislu), zato je k zdravljenju treba pristopiti individualizirano, odgovorno, predvsem pa z multidisciplinarnimi pristopi, kjer je udeležen širši zdravstveni tim: zdravnik, prehranski strokovnjak, strokovnjak za telesno dejavnost, psiholog in diplomirana medicinska sestra (13). Podoben program, ki omogoča strokovno obravnavo debelosti se v Sloveniji sistemsko izvaja v okviru Preventivnega programa Skupaj za zdravje v Centrih za krepitev zdravja oziroma Zdravstveno vzgojnih centrih v vseh zdravstvenih domovih.
Več o programu Skupaj za zdravje
Z dokazi podprta znanost kaže, da ni možno vseh posameznikov z debelostjo, obravnavati na enak način. Cilj osebe, ki namerava znižati svojo telesno maso ter strokovnega tima, ki mu pri tem pomagajo, mora biti zato usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, v zniževanje maščobne mase ob sočasni ohranitvi in krepitvi mišične mase (13).
Ob zaključku želimo opozoriti, da se na trgu in v medijih še vedno krepi ponudba najrazličnejših programov in t.i. modnih diet, ki obljubljajo hitre, vendar kratkoročne, neuspešne in zdravstveno vprašljive učinke. Posledice, tovrstnih programov s seboj prinašajo tudi množico zmedenih ljudi. Znano je, da hitre metode hujšanja vodijo v jo-jo učinek, slednji pa predstavlja dejavnik tveganja in je samostojni napovedovalec izgube funkcionalne mase in moči (sarkopenična debelost) (14).
Uporabljeni viri:
1. Cancer Prevention Recommendations [Internet]. Cancer Prevention Recommendations. [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.wcrf.org/dietandcancer/cancer-prevention-recommendations
2. Diet, Nutrition, Physical Activity and Cancer: a Global Perspective. Continuous Update Project Expert Report 2018. [Internet]. 2018. Available from: dietandcancerreport.org
3. ECL Association of European Cancer Leagues. Europe’s beating cancer plan. Towards providing better cancer control, improved cancer care and tackling inequalities throughout the EU [Internet]. [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.europeancancerleagues.org/wp-content/uploads/ECL-Vision-EU-Beating-Cancer-Plan_Final.pdf
4. World Health Organization. Obesity [Internet]. [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.who.int/topics/obesity/en/
5. Avgerinos KI, Spyrou N, Mantzoros CS, Dalamaga M. Obesity and cancer risk: Emerging biological mechanisms and perspectives. Metabolism. 2019 Mar;92:121–35.
6. Gabrijelčič Blenkuš M, Robnik M. Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji II [Internet]. Nacionalni inštitut za javno zdravje; [cited 2020 May 19]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/debelost_pri_o-m_daljsa_spletna_julij2016_final.pdf
7. Starc G, Strel J, Kovač M, Leskošek B, Sorić M, Jurak G. Poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2018/19 [Internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja.; 2019 [cited 2020 May 19]. Available from: http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/Porocilo_2018-19_web.pdf
8. Vinko M. Izbrane bolezni in zdravstvena stanja. In: Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vdenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 [Internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; p. 62–66. Available from: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/kako_skrbimo_za_zdravje_splet_3007_koncna.pdf
9. Čezmerna hranjenost in debelost [Internet]. Ljubljanja: Nacionalni inštitut za javno zdravje; [cited 2020 May 19]. (Determinante zdravja – Dejavniki tveganja). Report No.: Zdravstveni statistični letopis 2018. Available from: https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2018
10. Prehranski nasveti namenjeni posameznikom in družinamv času nove virusne bolezni COVID-19 [Internet]. 2020 [cited 2020 May 20]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prirocnik_koncni.pdf
11. Priporočila za starejše v času epidemije nove virusne bolezni COVID-19 [Internet]. 2020 [cited 2020 May 20]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_starejse_v_casu_epidemije_nove_virusne_bolezni_covid19.pdf
12. Frayn N. Keith. Metabolic Regulation: a human perspective [Internet]. Third Edition. West Sussex. United Kingdom: Wiey-Blackwell; 2010. 388 p. Available from: http://soh.iums.ac.ir/uploads/4..pdf
13. Subotka L. Klinična prehrana 1. 1st ed. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično prehrano, Ministrstvo za zdravje; 2018. 211 p.
14. Rossi AP, Rubele S, Calugi S, Caliari C, Pedelini F, Soave F, et al. Weight Cycling as a Risk Factor for Low Muscle Mass and Strength in a Population of Males and Females with Obesity: Weight Cycling and Sarcopenia Risk in Obesity. Obesity. 2019 Jul;27(7):1068–75.
20. maj 2020